V Mariboru smo obiskali nov veterinarski center PIKA in se pogovarjali z vodjo, Natalijo Hercog Gerbec, dr.vet.med.
Kako se je začela PIKINA zgodba?
Zgodba sega daleč nazaj v moje otroštvo. Imela sem velik privilegij, da sem smela odraščati z živalmi, saj je bil moj oče Jure »nor na živali«, mama pa se je morala s tem kmalu sprijazniti. Dovoljeno mi je bilo vse, posledice pa so očitne in trajne – zaljubljena v živali.
V osnovni šoli je bil moj najljubši predmet, seveda, biologija. Ko sem bila nekaj let kasneje sprejeta na tri fakultete v Ljubljani: medicinsko, biotehniško in veterinarsko, sem bila v zagati, na katero se vpisati. Moja mama je vedno govorila, da nisem za medicino, ker se preveč vznemirjam za vsako stvar in da je veterina zame bolj primerna. In res se mi je to zdel sanjski študij; uspela sem združiti vse – ljubezen do živali, biologijo in medicino hkrati. Le vznemirjam se še vedno (smeh).
Veterino sem z odliko končala pred 12 leti. Žal v Mariboru ni bilo možnosti za zaposlitev, moja želja, da bi ostala in delala v stroki, pa je bila tako velika, da sem sprejela izziv, da začnem z lastno prakso. Seveda brez moralne in finančne podpore družine ne bi šlo. Moj mož mi je govoril, da sem dolžna to storiti, ker imam možnost in vso podporo!
Tako se je pred štirimi leti začelo – najprej na papirju, nato na gradbišču in končno v ambulanti, čeprav je marsikdo dejal, da zdaj ni pravi čas za nove investicije in odpiranje še ene ambulante.
Kdaj pa je pravi čas?
Menim, da takrat, ko je želja tako velika, da zbereš pogum in sprejmeš tveganje ter preprosto delaš to, kar rad počneš, z vsem srcem.
Veterinarjev je toliko, da se včasih lastnik živali težko odloči, komu naj zaupa svojega ljubljenčka. Kaj je tisto, kar PIKO loči od drugih ambulant?
Res je. Živali so naši družinski člani, ki so, ko zbolijo, povsem odvisni od nas in zdravnika; ne morejo namreč povedati, kaj se je zgodilo, kaj jih boli in kako zelo slabo se počutijo. Dober veterinar mora imeti poseben čut tako za živali kot tudi za zaskrbljenega lastnika. Mora ga razumeti, pomiriti in po najboljših močeh pomagati njegovi živali. Na PIKI se trudimo biti drugačni. Prakticiramo prijazno veterino do vseh živali in njihovih lastnikov, s posebnim poudarkom na strokovnosti. Na enem mestu združujemo več dejavnosti hkrati – splošno in specialistično ambulanto, majhno trgovino za živali ter salon za striženje in nego.
Se tudi sami ukvarjate s kakšnim posebnim področjem veterine?
Pred skoraj desetimi leti sem se zelo navdušila nad dermatologijo. Najprej sem začela kot samouk iz knjig, nato pa sem prek evropskega kolidža za podiplomske specializacije (ESAVS) na Dunaju opravljala podiplomska izpopolnjevanja s področja dermatologije. Program zajema tri stopnje in traja tri leta. Poskuša zajeti vse najpogostejše dermatološke tematike in bolezni malih živali. Pri uspešnosti zdravljenja kožnih bolezni pa največ štejejo lastne izkušnje, spodrsljaji in uspehi, ki jih deliš s svojimi pacienti. Pacientov, ki imajo težave s kožo, je vsako leto več. Vsak tretji pacient, ki ga srečamo v ambulanti, ima neko vrsto kožnih težav, ki se kažejo z izpadanjem dlake, vnetjem ušes, izpuščaji in s praskanjem. Še zdaj zelo rada pomagam vsem pacientom, ki imajo težave s kožo. Ti so nekako moji »najljubši pacienti«.
Ali je res, da imate ločeno ambulanto za mačke in pse?
Tako je. Že pri samem načrtovanju prakse smo upoštevali dejstvo, da mačke in psi niso najboljši prijatelji. Za mačke sta že vožnja in prihod k veterinarju navadno zelo stresna. Če v čakalnici na mačko renči in laja pes, pa je stres še toliko večji. Da bi se temu izognili, smo načrtovali posebno čakalnico in ambulanto, ki je v ločenem nadstropju. Ambulanta je temu primerno opremljena, daleč od hrupa in nima vonja po psih. Izkazala se je za zelo praktično, »mačji ljudje« pa jo z velikim odobravanjem sprejmejo.
Po svetu obstajajo celo povsem ločene prakse, kjer zdravijo samo mačke. Pri nas to ni mogoče, smo pa naredili korak v to smer.
Kako bi na kratko opisali vašo vizijo?
Naša vizija je zelo preprosta, saj verjamemo, da »Kdor hoče pomagati živalim in ljudem, mora to najprej početi s srcem.« Iz tega smo izpeljali tudi PIKIN slogan Zaljubljeni v živali.
Komaj ste začeli z delom, že slovite po tem, da delate dobro. Kdor spremlja aktivnosti društev za zaščito in pomoč živalim, je že zasledil ime vašega centra. Kako to, da ste se odločili pomagati tistim živalim, ki nimajo nikogar?
Veste, če delate s srcem, ni težko. In ni vsa sreča v cekinih. Velikokrat jih preseže zadovoljstvo, da si uspel pomagati že odpisani živali in ji pomagati v lepše življenje. In ko vidite tiste hvaležne oči… Moja mama pravi, da se dobro z dobrim vrača. In verjamem v to!
Kaj bi svetovali ljudem, ki se odločajo za nakup ljubljenčka, pa naj bo to psa, mačke ali kakšne druge živali?
Naj si zamislijo, kakšno bo njihovo življenje z živaljo naslednjih 10, 15 let. Če si to zares želijo, naj zavijejo v kakšen azil in rešijo kakšno ubogo pasjo ali mačjo dušo. Prihod nove živali v dom naj ne bo darilo otroku, ki ne more prevzeti skrbi in odgovornosti za žival.
Kakšno je vaše strokovno mnenje o skrbi Slovencev za svoje ljubljenčke? Smo dovolj skrbni?
Dokler bodo azili polni in se bomo še vedno srečevali s krutostjo do živali, bomo morali na tem področju še zelo veliko postoriti.
Kako pogosto priporočate obisk veterinarja z mačko?
Menim, da so letni preventivni pregledi zelo priporočljivi, zlasti za živali, starejše od sedem let. Velikokrat lahko še pred razvojem bolezni odkrijemo težavo, nanjo opozorimo lastnika in začnemo dovolj zgodaj zdraviti. V mislih imam popuščanje srčnih zaklopk in šum na srcu, popuščanje ledvic pri starejših mačkah, ki se kaže s pitjem velikih količin vode in občasnim bruhanjem, slab zadah in paradontalna bolezen, itd.
Če bi lahko lastnikom živali podali en sam, celovit nasvet o skrbi za ljubljenčka, kaj bi jim svetovali?
Ne počlovečite preveč svojih živali. Dajte jim dovolj svobode in prostora, da se bodo dobro počutile v vašem domu. Dobro jih opazujte in hitro boste razbrali, ali se slabo počutijo, so zbolele in potrebujejo pomoč. Če ste v dvomih, pokličite veterinarja in se z njim posvetujte. Ne odlašajte. Raje en pregled prej kot dolgotrajno obiskovanje veterinarja, ko je žival že resno bolna.
Veterinarski center PIKA, www.pikavet.si
promocijsko sporočilo
