Ste kdaj pomislili, kam bi v naših revijah lahko umestili priljubljeno televizijsko voditeljico Jasno Kuljaj? Kaj menite? Je bolj pasja? Mačja? Kam oziroma h katerim ljubljencem po vaše bolj sodi? O teh in o tem namreč, da ne bo pomote, teče beseda. V Kužka? Ali Mucka? Je uganiti težko? Lahko?
Kakorkoli, odgovor smo seveda poiskali kar pri njej. Obiskali smo jo in jo povprašali. In kaj mislite, da je odgovorila? Da je oboje! In pasja in mačja. Ampak slednje, menda, malce bolj …
Zakaj? Kdo bi vedel. Morda zaradi načina življenja, po katerem se je pač treba ravnati in prilagajati med drugim tudi pri hišnih ljubljencih. Mogoče zaradi kakšnih značajskih podobnosti. Kajti tudi ljudje in živali so si v nekem smislu značajsko lahko podobni. Saj veste, kako pravi rek o tem, pes je zrcalo lastnika. Velja to tudi za mačko? Ali pa zato, ker tako preprosto pač je. Kot to, zakaj imajo nekateri ljudje radi živali, drugi pa ne.
Jasna in njena mačka sta se našli po naključju. Po nesrečni in žalostni prigodi s prejšnjo mačko nekaj časa ni želela in ni imela nobenega hišnega ljubljenca. Potem pa nekega dne … Nepričakovano, kot se v življenju rado zgodi, ko se križajo poti, sta se križali tudi njuni. K prijatelju Jasninega brata se je namreč zatekla mačka, ki so ji ponudili začasno domovanje. Zaradi neizpolnjevanja potrebnih pogojev in zavedanja tega je niso mogli obdržati, ampak je pri njih vedrila, dokler ji ne bi uspeli poiskati ustreznega stalnega doma. Nekako v tistem času je Jasna počasi začela potiho in obotavljajoče razmišljati, da bi morebiti znova posvojila kakšno mačko. Z bratom sta šla na obisk prav k temu njegovemu prijatelju in tako se je začelo. Mačka, ki je šele pred kratkim prišla v premostitveni dom in še ni bila zato niti v najbolj reprezentativnem stanju, je Jasni takoj padla v oči, oziroma bolje rečeno ji je padel. Sprva so namreč mislili, da gre za mačka, potem pa se je izkazalo, da je on ona. In zgodilo se je tudi obratno. Tudi Jasna je bila očitno všeč kosmatemu bitju na žametnih šapah. Novi prijateljski par je tako odšel v skupni dom v Ljubljano, kjer se je mačka, za katero so ugotovili, da ni on, pač pa ona, hitro vživela. (((ZANAROCNIKE)))
Prav v novem domu je mačja dama dobila tudi svoje ime. Nekaj časa je bila brez njega. Jasna je razmišljala o imenih, a ji nobeno bodisi ni bilo všeč bodisi se ji ni zdelo ustrezno. In je mačka bila pač preprosto Muca. Dokler lepega dne …
Nekaj časa po mačkini vselitvi je Jasna kupovala nove omare in ena od njih je bila v barvi, ki se ji reče beljen hrast. Mačka se je ob postavljanju pohištva seveda smukala poleg in radovedno raziskovala, spričo česar je Jasni na lepem padla v oči podobnost mačke in omare. Da, mačke in omare! Njuni barvi sta namreč bili skoraj isti. »Kaj ko bi te klicali, recimo, Beljen hrast?« je sprva kot šala prešinilo Jasno in nenavadno ime si je nekajkrat glasno izgovorila. Slišati je bilo posrečeno, nevsakdanje in unikatno in tako je mačka namesto Muce dobila ime Beljen hrast!
Čeprav so vsi Jasnini prijatelji debelo gledali in se spogledovali spričo nemogočega imena, se je to vseeno presenetljivo hitro prijelo med njimi. Najbolj zanimivo pa je, da se nanj odziva tudi mačka! Kadar jo kdo pokliče po imenu, namreč vedno dvigne glavo in se odzove. Kot da ve, da v Sloveniji skoraj zagotovo ni nobene druge mačke s takšnim imenom!
Ena prvih stvari, za katere je Jasna poskrbela, je bila sterilizacija. »Tu ni dileme, to je neogibno in nujno. Poseg je manjša operacija, vendar kratka in rutinska. Praktična, vendar tudi v korist živali. Prepreči se nepotrebne gonitve ali nepotrebni prirast mladičev, obenem pa je za žival koristno tudi z zdravstvenega vidika,« pravi.
Kot pritiče mačji dami z nenavadnim imenom, so nenavadne tudi njene navade. Hrast, recimo, vode nikoli ne pije iz skodelice. Nikoli. Pika. Ko je žejna, opozori na to in z Jasno odide do kopalnice. Ne do kuhinje, recimo, ampak do kopalnice. Sprva je pila iz pipe, nato pa jo je prešinilo, zakaj bi se po nepotrebnem naprezala. Zato s tačko prime Jasnino roko, jo povleče k sebi in pije z njene dlani. »To ni nič drugega kot iznajdljivost in velika mačja lenoba. Očitno na radiu večkrat sliši pesem, ki gre nekako tako »… lenoba, lenoba, zvest ti bom do groba …«, in je njena najljubša,« pravi o tem Jasna.
Kadar pride kdo na obisk, Hrast s pitjem nadleguje obiskovalce in je žejna prav takrat.
Pred kratkim je dobila tudi čisto pravo pravcato mačjo fontano. Odstopila jo je Jasnina prijateljica, saj njena mačka ni hotela niti blizu. Hrast pa je čisto navdušena nad njo in uživa tudi v brbotajoči vodi v njej. Prav skače in celo na glavo, sicer vanjo nikakor ne, nadvse pa z nje rada pije. Kot meni Jasna, ji je všeč brbotanje in delanje mehurčkov. In utegne biti, da tudi zato, ker sosedova nima takšne!
Mačka je kot hišna žival večinoma bolj praktična od psa, vsaj kar zadeva lastnikovo odsotnost. Zaradi možnosti hišnega mačjega stranišča, hrane, vode, naravnih lastnosti in navad in podobno lažje počaka kakšno urico ali dve kot pa večina kužkov, prav tako pa ne potrebuje in ne zahteva dolgih sprehodov. To je zaradi praktičnosti veliko lažje tudi za Jasno, saj njena služba in obveznosti trajajo različno in se je treba prilagajati urniku. Če je Jasna kakšen dan odsotna ves dan, za Hrast poskrbi soseda. Če pa nanese, da bo odsotna nekaj dni, pa se v Jasnin dom za ta čas preseli kar prijateljica. Hrast je tako v družbi, zanjo je poskrbljeno, kot je treba, zaradi česar lahko v miru gleda televizijo. In to zares! Hrast se namreč rada zlekne na kavč in gleda program.
Jasni je všeč tudi, da je njena mačka družabna, da ni boječa in da obisk zanjo ne pomeni stresa. Prav nasprotno! Kadar pridejo gostje, se pririne poleg in vleče na ušesa, o čem se pogovarjajo. Kadar se, recimo, pogovarjajo o politiki, menda kar zaspi!
Hrast je vajena bivanja v stanovanju, česar se je zelo hitro privadila in je prava notranja mačka. Ne sili ven, tudi nikoli še ni pokazala kakšne želje ali celo namere za pobeg in podobno. Saj, kdo bi, ne nazadnje, pešačil po stopnicah bloka do pritličja?!?! Še toliko manj, če si mačka Jasne Kuljaj in s svojo fontano! Stanovanje je dovolj veliko, da se lahko tudi zadostno razgiba, prav tako pa ima na voljo posedanje na okenski polici ali balkonu, kadar se ji zahoče.
»Seveda je mačka po svoji vrsti zver, četudi majhna zverinica. A kljub temu je lahko nadvse krotka in prijazna družabnica. Potrebni so vzajemna prilagodljivost in postavitev nekaterih stvari ter pravil, ki jih je treba upoštevati. Ob pravilnem odnosu, vztrajnosti in doslednosti se jo lahko česa tudi nauči in življenje skupaj je zato lahko nadvse prijetno,« še pravi Jasna.
Roman Turnšek
Objavljeno v četrti številki revije Mucek
