Pogovor: Bogdan Barovič

bogdan-barovic-mijavko-1Avto in vremenska napoved

Da mačke in mokrota ne gredo skupaj misli, ve in vam bo povedal marsikdo. No, vsaj večinoma ne. Ne gredo, pa pika. V smislu kopanja in umivanja seveda. Zagotovo ste vsaj že slišali kdaj kakšno triler zgodbo tipa »saj ni res, pa je« o kopanju mačke, v kateri nastopajo rokavice, obleka in tudi celo čelada. Četudi so mačke sicer na sploh zelo snažne živali, za osebno nego in higieno same poskrbijo drugače. Tudi brez vode in mila ali šampona, pa vseeno preživijo. Tako same sebe, kot tudi druga drugo, če živijo v paru ali skupini, pogosto umivajo in čistijo. Zakaj in kaj natančno pa imajo, vsaj po večini, proti vodi, pa kdo bi vedel …

Kakorkoli, kot pri vsaki stvari, se tudi tu najdejo izjeme. Čisto izjeme, pa tudi izjeme na pol, kot bi lahko rekli. In ena takšnih polovičnih izjem je tudi maček nekdanjega novinarja, župana in poslanca Bogdana Baroviča.

Mačji črnuh v najbolj pravem mačjem pomenu, po poreklu, ki vizualno v ničemer ne odstopa in se ne razlikuje od kdo ve koliko drugih vrstnikov, ima ob tem tudi eno, dve ali tri lastnosti, ki bi jim lahko rekli posebne. Povezane z avtomobili in vodo. Zveni razumljivo? Najbrž ne. Logično? Bržkone še manj. A čeprav gre za istega mačka, gre tudi za dve različni stvari. In vsaka zase sta zgodbi posebej. (((ZANAROCNIKE)))

Mijavko, kot je ime šestletnemu sostanovalcu Barovičeve družine, ni poseben v tem, da bi bil navdušen nad vodo. Še najmanj tako zelo, da ga od nje ali iz nje ne bi dalo odvleči in podobno. Prav nasprotno. Če bi rekli v prispodobi, bi lahko dejali, da gresta z mokroto skupaj kot ogenj in voda. V začetku, po tistem, ko je prišel kot petnajst centimetrska kepica k hiši, so sicer poskusili. Enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat, petkrat. Pa ni šlo. Ne prvič, ne petič in so ugotovili, da tudi v šesto ne bo. S svojimi zelenkastimi očmi pogleda tako zeleno in grdo, da še najbolj zagnanega človeka mine. Od takrat se tako o vodi kot o kopanju pač ne pogovarjajo več. Mijavko je sicer notranji maček, ki živi v hiši oziroma stanovanju. Kakšne resnične umazanije v klasičnem smislu tako niti ne more dobiti, poleg tega pa za svojo higieno in čistočo sam dosledno skrbi, prav tako pa nimajo nobenih težav s krtačenjem.

A za nekoga, ki razen v pitnem pomenu vodo črti, se nenavadno pogosto zadržuje v kopalnici. Da, prav ste prebrali, v kopalnici. To je bilo sprva precej čudno, sčasoma so se navadili kot na nekaj, kar pač je in kar nekaj časa pa so potrebovali za dognanje, kaj počne za kopalniškimi vrati.

bogdan-barovic-mijavkoMijavko namreč zna napovedovati poletno vreme! Oziroma morda bolje rečeno, je odličen kazalnik vremenskih sprememb. Za temperaturo do 29 stopinj se ne zmeni. Če pa doseže ali bo dosegla 30, pa se odpravi v kopalnico, se povzpne v umivalnik, zvije v klobčič in zadrema. Umivalnik mora, kajpada, biti suh. V takšnih primerih, če se pošalimo, Barovičevi torej sploh ne potrebujejo vremenskega termometra, ampak se lahko orientirajo kar po Mijavku! V mesecih pred ali po poletju so njegovi kopalniški izleti sicer redkejši, saj jo v umivalnik mahne le sem ter tja in pravzaprav bolj za popestritev, ter da ne pozabi, kot pa kaj drugega.

Tako, kot se malce ljubiteljsko ukvarja z napovedovanjem poletnega vremena, nekaj malega ve tudi o avtomobilih. Pozna namreč domači avto. Ko se domov pripelje Bogdanova žena Marina, je to moč med drugim sklepati tudi iz Mijavkovega vedenja. Ko namreč zasliši zvok avtomobila, se postavi pred vhodna vrata stanovanja in čaka, dokler ne pride. Zanimivo je, da četudi njen avto nima nič drugačnega zvoka kot drugi te znamke, se nikoli ne zmoti. Ali to poleg z zvokom prepozna tudi z vonjem, je težko natančno reči. Zgodilo se je sicer, da je zamudil, ker je spal in preprosto ni slišal, a zmotiti se je eno, zamuditi pa nekaj povsem drugega.

Kastrirani deset kilogramski kategornik je sicer klasični hišni maček. Prilagodil se je življenju v prostornem stanovanju z balkonom in nikoli ni kazal kakšne pretirane želje ali pogrešanja po bivanju zunaj. Podobno kot ljudje, se tudi mačke razlikujejo po značaju in navadah. V določenih stvareh se seveda razlikujejo denimo tudi od psov. Bogdan, ki je pred Mijavkom imel štirinajst let psa pravi, da s tako imenovanim presedlanjem ni imel težav, čeprav je res, da se psi in mačke razlikujejo. Drži pa tudi, da imajo kljub razlikovanju kakšne lastnosti ali navade tudi podobne in celo enake.

Mijavko ima sicer tudi svojo košaro, a je ta bolj za okras, in da jo pač ima, saj v njej ne spi ravno pogosto. Najraje namreč spi na veliki zakonski postelji ali pa na katerem od svojih ostalih priljubljenih kotičkov v stanovanju, odvisno od trenutka pač.

Ima pa tudi zanimivo navado, ki bi se ji lahko reklo tudi neke vrste vsakodnevni ritual. Vsak dan namreč približno deset minut počiva pod Bogdanovo brado. Sicer za to nima določene ure, niti se je ne drži, ampak odvisno, kakor se mu zazdi. Enkrat zjutraj, drugič popoldne, tretjič zvečer. Zanimivo pa je, da ne glede na to tega nikoli ne izpusti. Gre za navado, razvado, morda celo muho, težko je reči. In najbrž ne gre. Najbrž gre namreč le za še eno obliko sožitja in prijateljstva med mačko in človekom.

Roman Turnšek

Objavljeno v štirinajsti številki revije Mucek