Nepoznavalci menijo, da je življenje hišnega mačka popolnoma brezskrbno. Ah, ko bi le bilo tako! Res je, da name ne prežijo nevarnosti, kot so npr. avtomobili in spanje pod milim nebom, vendar pa po drugi strani pa obstaja nekaj bolj ali manj živih stvari, ki mi grenijo življenje. Pojdimo lepo po vrsti.
Veterinar
Služabniki pravijo, da je veterinar zdravnik, usposobljen za pomoč živalim. Kot po navadi nimajo pojma. Veterinar je za nas živali nebodigatreba. Kadarkoli moramo k njemu, je to zato, ker je z nami nekaj narobe ali imamo česa preveč (npr. žogic pod repom) – torej prinaša nesrečo. Noben veterinar, ki ga poznam, ne pride na dom, kar pomeni, da moramo mi k njemu. Seveda tega ne počnemo prostovoljno, zaradi česar so izumili transporterje. Transporter imam drugače rad, ker se v njem lepo spi, ni mi pa všeč, kadar moram z njim v avto. Potem pridem v ordinacijo, ki jo moram deliti z vrečami bolh, ki vohljajo okoli mojega transporterja. Če imam srečo, lahko tam srečam kakšno mačjo damo, vendar je to bolj slaba tolažba, ker sva oba zaprta. In potem se zgodi: sterilna miza, ki smrdi po razkužilu in strokovni prijemi namesto božanja. Res ne razumem, zakaj nas služabniki vozijo k veterinarju, saj se tudi sami pritožujejo nad tem, koliko stanejo. Fly pravi, da so ga na Fakulteti Mačja preja naučili, da veterinarji pomagajo živalim, kadar z njimi ni vse tako kot mora biti. Vseeno ni bil ravno dobre volje, ko sta ga služabnika nekega lepega popoldneva komaj stlačila v transporter (vsaj dan je bolj obilen) in peljala k veterinarki. Tam se je sicer vedel, kot da ni nič takega nepremično ležati v čakalnici, vendar mu nisem nasedel. Še predobro vem, kaj vse znajo veterinarji na tisti srebrni ogromni mizi (kjer nikoli ni hrane) početi s tabo. Vsi trije so se srečno vrnili, Fly pa je za nagrado dobil še probiotike, ker mu je nagajala prebava. Jaz jih nikoli ne potrebujem, ker mi služabnica vsako jutro postreže jogurt. Sicer tistega, ki ima samo 1,3 % mlečne maščobe, ker je, tako kot Fly, pretežka, vendar je to v primerjavi z možnostjo obiska veterinarske ambulante majhna žrtev in bolje kot nič. Nič je tudi natančno število žogic pod repom, ki jih imamo Fly, Kiko, Eli in jaz skupaj in tudi to je zasluga veterinarjev (razen pri Eli, tukaj je kriva mati narava). Služabnica sicer pravi, da ima Eli od vseh nas največ jajc, česar nisem najbolj razumel (nikoli je nisem videl valiti, pa tudi kokodakati ne zna). Eli tokrat ni rekla nič, samo oklofutala me je in to popolnoma brez razloga. Ker se žensk (tudi kosmatih) ne tepe, je nisem udaril nazaj. To, da sem mirovnik, je tudi krivo za moje težave s Flyem. (((ZANAROCNIKE)))
Fly
S Flyjem nikoli ne obračunam fizično, pač pa ga poskušam prepričati z močjo argumentov. Ko res ne gre (trmast je kot osel, čeprav je maček), glasovno napadem služabnico in od nje zahtevam, naj Flyja prežene z moje okenske police. Pa je tudi ona pretrmasta (mojo ugotovitev je služabnik pospremil s sočutnim pogledom in vzdihom) in me je zadnjič gladko odpravila rekoč, da se v notranje zadeve mojega kraljestva ne bo vmešavala in naj s Flyjem opravim sam. Ker kralj brez podložnikov nima kaj dosti početi, sem se odločil, da bom za nekaj ur zaspal. Odšel sem v najbolj oddaljen kotiček svojega dvorca, ki mu služabniki rečejo podstrešje in tam poiskal udobno staro omaro. Ker je pod streho hitro postalo prevroče, sem postal žejen. Še dobro, da imam v bližini svoj izvir. Ne bom opisal, kaj delajo služabniki z njim, naj napišem samo, da ga uporabljajo tako kot mački pesek.
Rdeča pika
Že nekaj mesecev je nisem videl, nekega večera pa se je ponovno pojavila – na zidu. Nesramnica rdeča se ni pustila ujeti niti Eli (ona je najbolj izkušena, ker lovi biološke odpadke in je, zaradi bežanja pred Kikom, izjemno fit). Komaj smo položili tačko nanjo, pa se je že izmuznila. Česa takega še nihče ni videl. Ni mi preostalo drugega, kot da sem vrgel puško v koruzo in odnehal. Kralj mora vedeti, kdaj je nadaljevanje bitke brez smisla. Prevzaprav sem postal lačen, rdeča pika pa se je v tem času očitno naveličala nagajati in odšla neznano kam.
Mačja krtača
Branje je škodljiva zadeva (moj dnevnik je seveda svetla izjema). Služabnica je v eni prejšnjih številk revije Truman, ehm, Mucek zagledala mučilno napravo za mačke. Zmotno je bila opisana kot najbolj učinkovita krtača za mačjo dlako. To je približno tako, kot da bi grmado iz srednejga veka označili za vrtni žar. Članek z mučilnimi napravami sem podtaknil služabnici pripravnici in tako poskusil uničiti dokaze. Mislil sem, da bo njena mama pozabila na zadevo, ko sem storil drugo napako in pustil svoj catbook profil odprt tako, da se je služabnica prepričala o učinkovitosti te vijoličaste mačke. Vseeno sem upal, da ni videla ničesar, jaz pa sem se zelo trudil, da mi dlaka ne bi odpadala. Od truda se mi je povečal apetit in tako je na moj naslov prišla nova pošiljka hrane. Trideset bornih kilogramčkov je dobro skrilo – sedaj ste verjetno že uganili – krtačo za mačke. Kot izvedenec za mitologijo sem se takoj spomnil na trojanskega konja, kar ni napovedovalo ničesar dobrega. Napadla je, ko sem najmanj pričakoval, med spanjem na okenski polici. Nekaj časa sem glasno protestiral, potem pa ugriznil roko, ki me je česala (nisem jaz kriv, če diplomacija na mojo služabnico ne učinkuje). Tokrat je končno prenehala, za spomin pa je na moji kraljevski glavi pustila kepo odpadne dlake (nekaj je govorila o učinkovitosti). Potem se je lotila Eli, česar sem se iskreno razveselil. Eli Orleanska pa je reagirala popolnoma drugače od mene. Bila je presrečna, predla je in delala zvezdice, kar samo dokazuje, da je čarovnica ali pa je to bila v enem izmed svojih prejšnjih devetih življenj. Fly, ki o srednjem veku, grmadah in čarovnicah nima veliko pojma, pa se je z vijola mačko igral.
Sesalec
Služabniki ga uporabljajo za to, da odstranjujejo toplotno izolacijo v obliki dlak in se v isti sapi pritožujejo, kako draga je kurjava. Običajno je sesalec krotka in prijazna žival, vsaj dokler ga ne priklopijo na elektriko. Potem začne ropotati in hoditi po stanovanju in jesti naše dlake. Tako vsaj misli, kajti vsakič, ko gre spat, se naše neposesane dlake pojavijo izza kakšnega vogala. Na tak način poskušamo dokazati, kako neuporaben je. Zaenkrat nam še ni uspelo, vendar ne nameravamo odnehati. En sesalec so naše dlake že uničile, vendar izgleda, da ni problem najti drugega, saj so služabniki hitro pripeljali novega, še zmogljivejšega (glasnejšega, če nas vprašaš). Žal je tudi z mačjimi mladiči kot s sesalci – preveč jih je, da bi vsak imel svoj dom, so različnih velikost, barv in oblik, oboji pa veliko pojedo. Sesalci dlako in elektriko, mucki pa brikete in zdravila, kadar je treba. Za vse to pa so potrebni evrčki. Ne kupujte z njimi sesalcev, saj prihajata jesen in zima, ko vam bodo naše dlake prišle še kako prav, pač pa jih raje zapravite za mucke. Imejte jih radi, kajti mački vam ljubezen vračajo, sesalci pa ne.
Vse te nevarnosti so me utrudile, zato grem, daleč od Flyja, veterinarjev, rdečih pik, mačjih krtač in sesalca, počivat. Kam, ne smem izdati, da me zgoraj našteti nebodijihtreba ne najdejo. Mijaaaaw, mijaaaaaw …
Jaz Truman Caffelatte Šestkilogramski
Objavljeno v enajsti številki revije Mucek
