Tako kot služabniki tudi mački kdaj pa kdaj obrnemo nov list v svojem življenju. Z novim letom je prišlo v mojem dvorcu do velike spremembe, saj je moj zvesti oproda in prijatelj Swifty odšel za mavrico. Dolgo je bolehal za meni, služabnikom in veterinarjem neznano obliko bolezni, ki mu je onesposobila zadnje tačke. Nekega dne sta se službanika opogumila in ga odpeljala k veterinarju, ki mu je pomagal, da je zaspal za vedno. Vem, da zdaj skače na kavč, lovi vešče, ima nasade mačje mete in trga papir tako zavzeto, kot je to počel, ko je bil še med nami, poleg tega pa čuva vse mucke, ki (še) nimajo kavča. Vseeno sem bil tako žalosten, da me niti moja najljubša hrana ni potolažila, zaradi česar sta se služabnika odločila, da potrebujem novo zaposlitev. Ker sem demokratičen vladar, sem se odločil za objavo razpisa za zasedbo delovnega mesta oprode in ga, kot se za moderne čase spodobi, objavil na Facebooku. Prijavilo se je toliko muckov, da je bila izbira res težka. Služabnica je žalostno pripomnila, da je stanje precej podobno iskanju službe za ljudi, kar nam ni ravno vlilo upanja. Pri izbiri novega člana mojega dvorca sem se nazadnje obrnil na strokovnjakinje iz Mačje preje, ki so, glede na to, da je biti moj oproda zelo stresna služba, znale svetovati pri izbiri.
Tako so nekega lepega dne k meni domov pripeljale tigrastega lepotca z belimi nogavičkami, ki mu je najditeljica dala ime Fly. Eli, ki o razpisu ni bila obveščena (za neiformiranost je kriva izključno sama, ker raje raziskuje biološke odpadke, kot bere moje objave na Facebooku), je izjavila, da bo preizkusila, ali morda ne leti, če se že tako kliče (angl. glagol to fly pomeni leteti). Če sem čisto iskren, me je Eli presenetila, saj na mojega novega prijatelja ni reagirala tako burno kot name, ko sem prišel domov. Mislim, da se je na stara leta (ima eno človeško leto več kot jaz!) omehčala in razmišljam, ali ne bi posvojili še kakšnega mačka, saj ji gre vsak novi kosmati član gospodinjstva manj na živce (ali pa se je samo sprijaznila). Povrhu je Fly prepričan, da je Eli njegova mama. Čeprav ga prepričujem, da se od nje ne more naučiti ničesar pametnega, ji sledi in jo natančno opazuje. Mladeniču samozavesti res ne manjka, saj si upa edino mačjo samico v hiši celo s krempeljčki pobožati po kožuščku. (((ZANAROCNIKE)))
S Flyjem je zelo zadovoljna tudi najmlajša služabnica, ki mu nenehno meče žogice in za sabo vleče vrvico, občasno (kadar starša ne gledata) pa si delita malico. Oba imata rada iste stvari in sta za čokoladni puding pripravljena storiti vse. Sam dobrohotno (in iz varne razdalje) opazujem to sožitje med služabnikom in mladim mačkom, zraven pa razmišljam, kako bi prepričal čim več ljudi, da so mački nujno potrebni v vsakem domu. In kjer je dom, tam so tudi škatle. Kot vsak maček, ki dá kaj nase, jih imam tudi jaz zelo rad. Vanje se lahko skrijem in jih lahko uporabim namesto praskalnika ali postelje.
Pred nekaj dnevi je moj služabnik domov prinesel neuporabno omarico, ki je bila zapakirana v kartonasti škatli. Odnesel jo je v kopalnico, kjer bo služabnici pripravnici preprečevala dostop do zdravil (to je tisto, kar morajo jesti služabniki, kadar zbolijo, saj ne znajo presti, kot to počnemo mački), škatla pa je ostala na tleh. Hitro sem izkoristil priložnost in smuknil vanjo, znotraj pa se je skrival stiropor, kar je za mačka pravi zaklad. Tako kot nima vsaka školjka bisera (sploh pa ne tiste, ki jih služabniki uporabljajo namesto peska, o čemer je izdatno poročala Eli, ki se v prostem času ukvarja s preučevanjem tovrstnega pohištva), tudi vsaka škatla nima stiropora, zato si lahko predstavljate, kakšen dragulj me je pričakal. Stiropor je zame to, kar je za ljudi zadetek na loteriji. Goreče sem se lotil akcije in ga tako pogrizel, da so od njega ostale majhne bele kroglice, ki so se lepo držale moje dlake. Postal sem sem pikčasti Truman. Zlobna Eli ni morala iz svojih dlak, pa mi je rekla, da sem kot negativ od dalmatinca (to je bela vreča bolh s črnimi pikami) in opazko pospremila z nesramnim smehom.
Vrnimo se k stiroporu, zaradi katerega je bil moj dvorec videti, kot da bi snežilo. Da bi me moji služabniki razveselili, so škatlo čez noč pustili na miru in mi tako omogočili, da sem delo dokončal. Zjutraj so bili moje delovne vneme manj veseli, saj mini služabnici niso uspeli preprečiti, da bi nekaj kroglic stiropora pojedla namesto zajtrka. Kljub prepričevanju, da se ji bo na tak način samo okrepil imunski sistem (k čemur izdatno pomagajo tudi moji najljubši briketi), sta pograbila ves stiropor in ga odnesla v smeti (pri čemer sem se naučil, da sodi med plastiko).
Ko sem nekega lepega dne počival na najvišji polici svojega praskalnika (edini, na kateri sem varen pred služabnico pripravnico), me je sredi dremeža prebudil neznani leteči predmet. Sekundo pozneje je bilo jasno, da gre za meni zelo dobro znano kosmato gmoto, ki sliši (kadar hoče) na ime Eli. Nesramnica me je zagrabila za vrat in me nič kaj nežno grizla, sam pa sem ji s tačko odrival glavo. Služabnica si je drznila pripomniti, da takšen dvoboj ni pošten, saj sodim v težko kategorijo, Eli pa ne. Služabnico sem hitro podučil o pravilih mačjega boksa, kjer šteje teža značaja in ne grami na tehtnici. Še dobro, da sem izkušen in talentiran borec, sicer bi mi trda predla. Izvedel sem zmagovalnega Trumana, potezo, ki sem jo skromno poimenoval po sebi. Za pravilno izvedbo morate z zadnjima dvema tačkama istočasno brcniti glavo nasprotnika, da je to sploh mogoče, pa morate zadnji del trupa zavrteti. Šele ko vaša zadnja plat gleda v zrak, ste lahko prepričani, da ste zmagovalnega Trumana pravilno izvedli. Fly je opazoval najin dvoboj in pozneje ponovil zmagovalnega Trumana ter z eno samo potezo premagal opico, s katero se po navadi igra služabnica pripravnica. Nekje je pač treba začeti.
Glede na to, da je novo leto začetek nečesa novega ali drugačnega, sem prepričan, da ste se odločili, da boste v novem letu izgubili nekaj odvečne teže. Za mojo služabnico bo to letos še težje, saj mora krofe, zdaj ko Swiftyja ni več, pojesti sama. Meni nikoli ne bi padlo na pamet, da bi jedel manj, saj lačen res ne morem spati, kaj šele biti mentor Flyju. Tudi njegove prehranjevalne navade niso najbolj zdrave, tako kot ni zdravo predolgo delati za računalnikom. Tako mi ne preostane drugega, kot da si grem nabrat novih moči na mojo kosmato polico, mijavvvv, mijavvv ….
Jaz Truman Caffelatte Šestkilogramski
Objavljeno v osmi številki revije Mucek
