Številni lastniki svoje mačke spuščajo na prosto, z dobrimi in humanimi nameni, v želji, da bi jim omogočili svobodo in sožitje z naravo. Pa vendar lahko s tem mački storijo več škode kot koristi.
Mačke, ki jim njihovi lastniki brezskrbno dovolijo tudi potepanje zunaj brez nadzora, so namreč možno izpostavljene številnim nevarnostim, vključno z nevarnostmi v prometu, okužbami z različnimi, tudi smrtno nevarnimi mačjimi boleznimi (FIV in FeLV), ranam in poškodbam, pridobljenim v nenadzorovanih mačjih spopadih, zastrupitvam, kraji ter vsekakor tudi skrajni možnosti – zadnjemu mačjemu potepu brez povratka.
Vse zgoraj naštete žalostne izide pa je mogoče povsem enostavno preprečiti, ne da bi se mačka zato čutila prikrajšano. Zmotno je namreč razmišljanje, da se mačke v zaprtih prostorih vedno dolgočasijo in so zato nesrečne, ker pogrešajo življenje zunaj in svobodo lastnih nagonskih odločitev.
Zdravilo za dolgočasje je namreč zelo preprosto: ustrezna prilagoditev novega domačega okolja naravnim potrebam mačke, zagotavljanje dnevnih kratkih obdobij aktivne igre in možnost varnega opazovanja zunanjega okolja varno, skozi bližnje okno.
Če je mačka vajena bivanja z drugimi mačkami, je lahko primerna rešitev tudi sprejem še ene mačke v gospodinjstvo.
Drugo zmotno prepričanje je, da mačke, ki jim je dovoljeno potepanje zunaj, ne morejo biti predebele. Poraba kalorij z ustrezno fizično aktivnostjo ni neposredno povezana s prostorom, pač pa je odvisna od pripomočkov za vadbo, priložnosti in spodbude k aktivnemu preživljanju dneva. Če bo mačka tudi na prostem v glavnem poležavala na soncu, bo verjetnost, da bo pridobila odvečno telesno težo enaka, kot če bi večino dneva preležala na domačem kavču. Če je mačka doma imamo tudi več nadzora nad tem kaj in koliko poje ter koliko se giba, obenem pa jo lahko k slednjemu tudi spodbudimo.
Tretja pogosta zmota je, da so notranje mačke podvržene destruktivnemu vedenju in uničujejo predmete, če pa jih spuščamo ven, do tega vedenja ne prihaja. Nikakor. Destruktivno vedenje mačke je vedno povezano z vzrokom. Lahko je vzrok v dolgočasju, pomanjkanju ustreznih nujnih mačjih pripomočkov (praskalniki, mačja drevesa, mačje igrače, mačja plezala) ali v bolezni. Mačka, ki je zadovoljna, zdrava in ima prave življenjske pogoje, pa seveda ne bo čutila potrebe po uničevanju.
Četrta zmota je prepričanje, da se mačke ne morejo povsem prilagoditi na življenje znotraj, ker so v preteklosti živele zunaj in same skrbele za lastno preživetje. Zmota. Kot vsako živo bitje se tudi mačke lahko povsem prilagodijo notranjemu bivanju ob ustrezni opremi in nekoliko prilagojenem mačjem ambientu.
Peta in izredno pogosta zmotna trditev lastnikov mačk, ki spuščajo svoje mačke ven, pa je ta, da bo njihova mačka zanesljivo ostala le v neposredni bližini doma, ker je tega vajena. Tudi če bi bilo mogoče mačkam toliko zaupati, pa tudi v neposredni bližini doma mački pretijo številne nevarnosti, od alergičnih reakcij na dejavnike v zunanjem okolju, do okužbe z različnimi zajedavci kor so bolhe, klopi in garje ter nevarnostmi zastrupitve z ostanki hrane ali kemičnimi sredstvi.
Nenadzorovano spuščanje mačk v zunanje okolje je neodgovorno, nevarno in nesmiselno početje. Vsi tisti mačji lastniki, ki menijo, da mačka potrebuje tudi bivanje zunaj, lahko poskrbijo za varno ograjen zunanji prostor na svojem vrtu ali terasi in ga poljubno opremijo z drevjem, plezalnimi površinami, zabavnimi škatlami in mačjimi igračami, ali pa mačko navadijo na mačji povodec in jo vsake toliko časa odpeljejo na sprehod. Tako bodo zadostili lastnemu prepričanju in naredili veliko korist tudi svoji mački, saj bo ostala varna in zdrava ter bo lahko brezskrbno, vendar nadzorovano uživala tudi v svojih mačjih dejavnostih na svežem zraku.
Maja Kalaš
Viri: www.peta.org
cats.about.com
petfinder.com
