Živalske vrste, ki živijo v skupinah in so njihovi člani odvisni drug od drugega, imajo prefinjen način medsebojnega komuniciranja, razvile pa so tudi posebne mehanizme za preprečevanje konfliktov. Eden od takšnih načinov sporočanja je tudi označevanje z urinom.
Mačke imajo edinstveno družbeno strukturo, saj se ne hranijo, ne lovijo in ne spijo v skupinah, kljub temu pa lahko delijo ozemlje z nekaterimi drugimi mačkami, vendar po načelu časovnega zakupa, v katerem se izogibajo druga drugi kadar in kolikor je to le mogoče. Mačke med seboj ne komunicirajo iz oči v oči, ne marajo sporov iz obraza v obraz, pač pa komunicirajo posredno, s puščanjem sporočil v obliki označevanja z urinom.
Divje mačke v naravnem okolju torej za označevanje svojega osebnega teritorija uporabljajo urin. Tudi vabilo k parjenju mačke puščajo s pomočjo označb z urinom. Vse informacije so tako na voljo drugim mačkam v urinu.
Ta naravni instinkt se seveda še vedno skriva pod površjem današnjih sodobnih, udomačenih mačk, zato se skoraj vsak mačji lastnik vsaj enkrat v skupnem življenju z mačko sreča s to, za človeka nekoliko neprijetno, težavo.
Mačji urin je še posebno ostrega, neprijetnega vonja, ker vsebuje posebne komunikacijske kemikalije, s pomočjo katerih se mačke sporazumevajo, za človeka pa predstavljajo zgolj močno neprijetne vonjave. Konflikti med mačkami se prav tako rešujejo z urinskimi oznakami in sporočili, pa naj gre za spor med več družinskimi ali med domačo notranjo mačko in zunaj živečimi, naključnimi mačjimi obiskovalci.
Seveda v reproduktivni dobi mačk unikatni vonj mačjega urina služi mačkam tudi kot vabilo k paritvi. V tem delu je zgodnja kastracija/sterilizacija domače mačke nedvomno prvi korak k uspešnemu preprečevanju neželenega označevanja z urinom.
Pri mačkah obstajata dva načina označevanja z urinom:
– škropljenje urina po vertikalnih površinah
– uriniranje na horizontalnih površinah
Obe različici označevanja lahko uporabljata oba spola.
Označevanje teritorija nima nič skupnega z običajno uporabo mačjega stranišča, saj pri označevanju z urinom ne gre za klasično opravljaje potrebe. Za takšno mačje označevanje lahko obstaja več razlogov:
– mačka ni sterilizirana/kastrirana, zato je njena naravna želja po označevanju neokrnjena-
– Stres je lahko glavni razlog za označevanje, torej škropljenje z urinom pri mačkah. Vselej, kadar mačka začuti strah, se najbolj naravno sprosti tako, da označi svoje ozemlje z lastnim urinom. Stres pri mačkah je lahko reakcija na vsako spremembo v njihovem okolju, vključno z novim hišnim ljubljenčkom ali novim družinskim članom, odsotnostjo lastnika, novim pohištvom in podobno.
– Zdravstvene težave so prav tako lahko vzrok za označevanje z urinom. Predvsem pri mačkah moškega spola je potrebno pomisliti na možnost okužbe sečil. V tem primeru boste verjetno lahko opazili tudi neuporabo mačjega stranišča, lizanje genitalij in druge znake. Ne odlašajte z obiskom izbranega veterinarja!
Kako se spopasti s problemom?
Najprej se prepričajte, da je vaša mačka zdrava in ne gre za zdravstvene težave. Problem je očitno v glavi. Kadar je v gospodinjstvu ena sama mačka, je nesporno, da z urinom označuje ona, se osredotočite na razloge.
Če imate v hiši več mačk, pa je najprej na vrsti detektivsko delo: poiskati je potrebno krivca. Raziskave se lahko lotite bodisi z izoliranjem ene mačke, nato druge in naslednjih, dokler ne ugotovite katera mačka označuje. Druga možnost je še metoda s fluorescentnim barvilom, ki ga dodate v hrano mačke. Najprej seveda samo eni mački, nato drugi in tako dalje, vse dokler ne odkrijete storilca.
Reševanje problematike stresa pri mačkah je zahtevno, dolgotrajni in zahteva veliko potrpljenja. Potrebovali boste strpnost in veliko mero razumevanja, da bi vam uspelo razbremeniti vašo mačko in odpraviti težavo. Obvezno je temeljito čiščenje območij, kjer je mačka označevala z urinom. Označena mesta poskušajte narediti nedostopna ali neprivlačna (oblepite jih lahko z lepilnim trakom). Kadar to ni mogoče, poskušajte območjem spremeniti namembnost tako, da na označenih mestih hranite mačko ali se z njo igrate. Odstranite (začasno) vse nove predmete, ki bi potencialno lahko povzročili stres. Omejite svoji mački dostop do vrat in oken, da izključite tudi možnost zunanjih dejavnikov – možnih povzročiteljev stresa. Morda se lahko posvetujete tudi z veterinarjem glede uporabe anti-anksioznih zdravil, če menite, da je pri vašem mačku prisoten hud občutek tesnobe.
Priporočljivo je, da se veliko igrate z vaši mačko. Igra je za mačko terapija za sprostitev in priložnost za navezovanje pristnega stika z lastnikom. Kadar je v družini več mačk, poskušajte spodbuditi vzajemno igro, s tem pa omejite priložnosti za konflikte med mačkami. Uporabite lahko tudi sintetične feromone, s katerimi je mogoče lajšati težave in ublažiti stres pri mačkah.
Česa NE smete nikoli storiti:
– nikoli ne drgnite mačjega smrčka po njegovem urinu,
– ne kregajte se na svojo mačko ob neprimernem označevanju, ne mečite vanjo predmetov, nikoli je fizično ne kaznujte,
– ne uporabljajte čistilnih sredstev na osnovi amoniaka, saj tudi mačji urin vsebuje amoniak, zato bi z uporabo čistil dosegli ravno nasprotni učinek: mačka bi še bolj z veseljem označevala očiščena mesta.
Maja Kalaš
