Enako kot pri ljudeh, lahko tudi pri mačkah najdemo številne razlike v njihovi osebnosti, vedenju in mačji naravi. Lahko so sramežljive, boječe, agresivne ali nesocialne. Nekatere nikoli ne bodo postale crkljive naročne muce, spet druge boste lahko razmeroma hitro in dokaj preprosto razvadili. Z nekoliko sreče, potrpežljivosti, ljubezni in znanja, pa lahko skoraj vsako mačko pripravite do tega, da od časa do časa potrpežljivo sede v vaše naroče, ob čemer boste lahko tudi sami neizmerno uživali.
Kaj pravzaprav povzroča sramežljivost in strah pri mačkah? (((ZANAROCNIKE)))
Tako kot številne druge vedenjske motnje, lahko tudi sramežljivost in strah izvirata iz zdravstvenega stanja mačke, zato je prvi korak obisk izbranega veterinarja, da izključi morebitna bolezenska stanja.
Če je mačka na splošno zdrava, gre vzroke iskati v pomanjkanju socializacije in usposabljanja. Klasični primeri pomanjkljive socializacije so prisotni pri mucah, ki so bile prezgodaj odvzete materam. Običajno mačje matere same najbolj uspešno socializirajo svoje mačje mladičke za sobivanje z drugimi mački, psi in človekom, zato bi morali vsi mačji mladički bivati s svojimi mačjimi materami najmanj do starosti osmih tednov, še bolje pa do dvanajstih tednov starosti, ko tudi mladički postanejo popolnoma socializirani.
Če ste po sili razmer v svoj dom sprejeli premladega mucka, bo najbolje, da ga za začetek v novem domu poskušate socializirati zgolj z eno samo osebo, ki naj z mačjim mladičkom ravna zelo previdno. Strpnost, nežnost, ljubkovanje, prigovarjanje z nežnim, umirjenim glasom in predvsem potrpežljivo varovanje pri samostojnem raziskovanju nove okolice z lastnim tempom mladička so pogoji, v katerih se bo lahko tudi vaš novi štirinožni mačji malček počasi počutil udobno. Šele ko ste popolnoma prepričani, da je mucku v novem domačem okolju udobno, lahko v proces socializacije vstopi še druga oseba.
Znano je, da so mačke bitja, ki sovražijo spremembe. Okoljske spremembe pogosto negativno vplivajo na mačje počutje, vedenje in občutek varnosti. Te spremembe vključujejo spremembo bivališča, premikanje pohištva, spremembe števila oseb v družini, spremembe jakosti hrupa, prisotnost drugih živali v gospodinjstvu in podobno. Ključnega pomena so tudi spremembe dnevne rutine, ki jih mačke ravno tako ne marajo.
Strah lahko pri mačkah povzročijo številni dejavniki, kot je že neposreden stik z očmi, napad ali agresija s strani drugih živali, glasen neznan hrup in druge slabe izkušnje. Kadar opazite, da je mačka videti prestrašena, ji lahko dovolite, naj ostane v zavetju ali izbranem skrivališču, ven pa naj prihaja le k jedi in uporabi mačjega stranišča. Ne poskušajte je za vsako ceno zvabiti iz skrivališča, če na to še ni pripravljena.
Kadar je pri mački prisoten predvsem strah pred ljudmi, je težava še toliko bolj obsežna, po vsej verjetnosti pa je tudi razlog utemeljen – morda v preteklih slabih izkušnjah, težavah s prejšnjim lastnikom, zlorabah ali zanemarjanju. Če ste mačko sprejeli k sebi iz zavetišča, si lahko pomagate z informacijami, ki ste jih dobili v zavetišču, kadar pa tudi tam ne vedo kaj dosti povedati, pa lahko le poskušate sklepati. Pristop k reševanju težave je neodvisno od razloga dolgotrajen proces, ki naj bo postopen, strpen, vztrajen in prijazen, saj bo rezultat prizadevanja uspešen le, če vam bo uspelo doseči, da mačka ponovno pridobi izgubljeno zaupanje v ljudi in občutek varnosti v novem domu.
Nikoli mačke ne silite v nekaj, ob čemer se ne počuti prijetno in varno. Spremembe uvajajte počasi. Če bi jo radi navadili na ljudi, lahko postopoma povabite nove osebe v vaš dom, vendar naj pustijo mačko pri miru. Ko se bo počutila dovolj samozavestno, da pristopi sama, pa naj bodo potrpežljivi in nežni. Upoštevajte, da se takšne spremembe ne zgodijo čez noč.
Če ste si mačko omislili zato, da bo posedala v vašem naročju in se crkljala, vaši kosmatinki pa ni do tega, je v to nikar ne silite in je ne poskušajte zvabiti k sebi s priboljški ali drugimi nagradami. Čeprav nekatere mačke dobro prenašajo crkljanje in objemanje ter celo same pridejo na počitek v skrbnikovo naročje, pa za večino mačk, ki tega niso vajene, to predstavlja zelo nenaravno početje. Stiskanje, objemanje in polaganje rok na mačko je lahko zanjo resen poseg v njen osebni prostor, zato se ne čudite, če bo poskušala zbežati ali celo pokazala kremplje ali zobe.
Dokler vam mačka ne bo zaupala, je malo verjetno, da vam bo pustila posegati v njen osebni prostor. Če pa želite z mačko zgraditi trden odnos, ki temelji na medsebojnem zaupanju, potem je pravi pristop ta, da ne silite vanjo. Vedno ji pustite dovolj prostora, da se po potrebi umakne in ji dajte čas, da se privadi tako svojega okolja in morebitnih sprememb, kot vas. Pri nekaterih mačkah je seveda lažje pridobiti zaupanje kot pri drugih, kjer lahko to traja celo več let. Bodite potrpežljivi in poskušajte razumeti mačjo naravo.
Včasih nam mačka ne more dati tistega, kar si želimo, vendar pa nam bo dala tisto, kar potrebujemo. S takšno mačko se boste, ne da bi se tega sploh zavedali, naučili strpnosti in potrpežljivosti, nežnosti in razumevanja. To pa so sposobnosti, ki vam bodo tako v odnosu do ljudi kot do živali prišle še kako prav.
Maja Kalaš
Objavljeno v dvanajsti številki revije Mucek
