Številne mačke se prej ali slej v svojem življenju srečajo z ušesnimi garjami. Povzročitelj bolezni je parazit, in sicer pršica, imenovana Otodectes cynotis. Ti drobceni zajedavci so še posebej pri mladičkih in mlajših živalih najpogostejši vzrok vnetja zunanjega sluhovoda.
Za kakšnega parazita pravzaprav gre? Otodectes cynotis je mikroskopsko majhna pršica. Samičke so nekoliko večje od samčkov in merijo med 0,4 in 0,5 milimetri. Mogoče jih je videti tudi s prostim očesom kot zelo drobne bele pikice na temnem ušesnem maslu. Samičke ležejo jajčeca, iz katerih se v treh tednih razvijejo odrasli osebki. Življenjska doba odrasle pršice je od 1 do 2 mesecev. Pršice naseljujejo zunanji sluhovod in kožo v okolici uhlja, redkeje jih najdemo drugje po telesu. Prehranjujejo se z odmrlimi kožnimi celicami in s tkivnimi tekočinami. V majhnih količinah so lahko prisotne ves čas, ko pa se preveč namnožijo, pride do obolenja.
Kako še vaš maček lahko okuži? Ušesne garje so zelo nalezljive in se hitro razširijo med živalmi. Prenaša jih lahko tudi človek, vendar ljudje praviloma niso dovzetni za okužbo. Pogost je prenos z matere na mladičke, pa tudi med različnimi živalskimi vrstami, na primer z mačke na psa in obratno.
Živali na invazijo ušesnih garjavcev reagirajo različno. Bolj občutljive so mlade živali in živali z manjšo odpornostjo, ki imajo oslabljen imunski sistem. Lahko se zgodi, da imajo mačji mladički ušesne garje, njihova mati pa ne kaže nikakršnih znakov garjavosti. Živali lahko namreč postopoma razvijejo odpornost. Nasprotno pa lahko nekatere mačke že ob majhnem številu zajedavcev kažejo izrazite znake bolezni. Pri njih gre najverjetneje za preobčutljivostno reakcijo na slino parazita. (((ZANAROCNIKE)))
Kako ugotoviti, če ima vaš mačji ljubljenček ušesne garje? Najlažje tako, da pregledate ušesa od zunaj ter pokukate tudi v samo uho. Ušesa zdrave mačke so čista in brez ušesnega masla. Garjavci povzročajo namreč tudi povečano izločanje ušesnega masla, ki skupaj z iztrebki pršic daje videz posušene kavne usedline. Najpogostejši znak je praskanje po uhljih, kar lahko privede do mehanskih poškodb kože. Mačka ima v okolici ušes brezdlačna mesta, rane in kraste. Zaradi intenzivnega stresanja z glavo lahko pride do pokanja žilic v uhlju, posledica česar je podliv krvi oziroma hematom. Če garij ne zdravimo, lahko pride do infekcije zunanjega sluhovoda z bakterijami in glivicami, vnetje pa postane kronično. Prisoten pa je tudi neprijeten vonj iz ušes. Pri zelo hudih vnetjih lahko pride tudi do predrtja bobniča. V tem primeru pride do izgube sluha, mačka pa ima moteno ravnotežje in orientacijo.
Kako zdravimo ušesne garje?
Zelo pomembno je, da pri oboleli mački čim prej začnemo z zdravljenjem. Če sumite, da ima vaša mačka ušesne garje, je potreben čimprejšnji obisk veterinarja, ki bo žival pregledal in ji očistil ušesa. Po potrebi bo vzorec vsebine sluhovoda pogledal pod mikroskopom, kar mu bo pomagalo pri postavitvi diagnoze. Za vašega mucka bo predpisal tudi ustrezno terapijo. Če imate v gospodinjstvu več živali, je smiselno pregledati vse in jih po potrebi zdraviti. Kljub temu da je vaš maček videti zdrav, pa je po zdravljenju priporočljiv še kontrolni pregled pri veterinarju. Samo zdravljenje je običajno zelo uspešno. Dolgotrajnejše je zdravljenje živali, pri katerih je prišlo do sekundarnih okužb z bakterijami ali glivicami ter kroničnega vnetja.
Preventiva garjavosti
Lastniki mačk lahko sami veliko storijo za preventivo garjavosti. Priporočljivo je redno čiščenje ušes. Na čiščenje je mucka najboljše navajati že od malega, saj jim le-to običajno ni preveč všeč. Žival lahko zaščitite tudi z rednim mesečnim nanašanjem kožnih polivov (ampul), ki jo zaščitijo pred ušesnimi garjami.
Barbara Šivec, dr. vet. med.
Objavljeno v tretji številki revije Mucek