Večina ljudi bo povezala ločitveno tesnobo predvsem s pogosto vedenjsko težavo pri psih, torej s težavo, s katero se spopadajo številni pasji lastniki, saj so njihovi psi v osnovi krdelne živali. Pri mačkah se ločitvena tesnoba pojavlja redkeje in predvsem pri tistih mačkah, ki so imele prav posebno tesno vez s svojim lastnikom, kar je posledica genetike in osebnostnih individualnih značilnosti posamezne mačke ali posledica zelo zgodnjega posvajanja muce ter deloma tudi načina vzgoje od zelo ranega otroštva.
Kakšni so prepoznavni znaki ločitvene tesnobe oziroma separacijske anksioznosti pri mačkah?
Znaki ločitvene tesnobe lahko vključujejo neprimerno uriniranje ali iztrebljanje mačke, včasih tudi neposredno na osebne predmete lastnika, kot so oblačila in posteljnina (vendar moramo markiranje zaradi ločitvene tesnobe ločiti od markiranja iz drugih vzrokov), prekomerno oglašanje, prekomerno lizanje ali puljenje dlake, skrivanje ali očitno kujanje mačke predvsem v času neposredno pred odhodom lastnika od doma, nenehno sledenje lastniku po hiši in anoreksija.
Kako pravilno ukrepati?
Če sumite, da vaša mačka trpi zaradi ločitvene tesnobe, je priporočljivo najprej obiskati izbranega veterinarja, da bo izključil morebitne druge zdravstvene težave s podobnimi simptomi. Nikoli fizično ne kaznujte mačke zaradi njenega nenadnega neprimernega vedenja in zato, ker je opravila potrebo izven svojega mačjega stranišča. Vsak stres, strah ali nelagodje lahko privede do pospešenega razvoja te vedenjske težave – ločitvena tesnoba namreč pride postopoma, sprožilci pa so lahko številni in različni.
Odpravljanje preobčutljivosti zahteva čas, strpnost, veliko dobre volje in vztrajnosti. Svojo mačko postopno navajajte na prihajanje v prostor in odhajanje, obdobja odsotnosti pa podaljšujte počasi. Simptomi se običajno začnejo že, ko se začnete odpravljati od doma, zato spremenite ta ritual, tako, da najprej vzamete le svoje čevlje in plašč, ki pa jih nato še za nekaj časa odložite. Naj mačka vašo opremo za odhod opazuje od blizu in daleč. Šele po določenem času, ko mačka ne kaže več znakov tesnobe, lahko počasi odidete zdoma za minuto ali dve, le toliko, da bo mačka videla vaš odhod in povratek. Pred odhodom in neposredno po vrnitvi ne posvečajte svoji mački nobene posebne pozornosti, preprosto jo poskusite ignorirati saj ji s tem vedenjem jasno sporočite, da se pravzaprav sploh ni zgodilo nič posebnega.
Morda je za nenavadno počutje mačke krivo tudi to, da se le-ta med vašo odsotnostjo na smrt dolgočasi. Mački morate zagotoviti tudi spodbudno okolje, v katerem se bo počutila prijetno in se bo lahko sproščeno zabavala v času, ko bo sama doma. Zagotovite ji dovolj mačjih igrač, vključno s skrivalnicami hrane, plezalnimi drevesi in praskalniki, v ekstremnih primerih pa lahko uporabite tudi razpršila iz naravnih feromonov, ki pripomorejo, da se bo mačka počutila dobro. Prižgite TV ali radijski sprejemnik, da bo v domovanju dogajanje tudi slišno.
V hujših primerih lahko izbrani veterinar predpiše tudi uporabo antianksioznih zdravil, skupaj z ostalimi priporočili. Bolje od takojšnjega poseganja po zdravilih, pa je pred tem preizkusiti vse druge možnosti in postopke s katerimi mački omogočite, da samoto vsaj sprejema oziroma da v njej celo uživa!
Maja Kalaš
Vir: www.cat-world.com.au
