Idiopatski cistitis – več kot samo težave z mehurjem

macji-idiopatski-cistitisMnogo ljubiteljev mačk je že slišalo za obolenje spodnjega urinarnega trakta (Feline Lower Urinary Tract Disease – FLUTD), ki se pri mačkah pogosto pojavlja. Bolezen predstavlja skupek dejavnikov, ki vplivajo na mehur in sečnico ter povzročajo različne zdravstvene težave. Vzroki, ki pripeljejo do nastanka FLUTD, so poznani in vključujejo strukturne nepravilnosti, vedenjske težave, vnetja sečil, sečne kamne, bakterijske okužbe, tumorje, nevrološke motnje ter poškodbe. Kadar pa vzroka za obolenje ne poznamo, bolezen natančneje opredelimo kot idiopatski cistitis (Feline Idiopathic Cystitic – FIC).

Kaj je idiopatski cistitis (FIC)?

Z drugimi besedami bi FIC najlažje opisali kot vnetje mehurja, katerega vzrok je nepojasnjen. Po podatkih nekaterih veterinarjev naj bi bolezen obsegala kar dve tretjini mačk, diagnosticiranih s FLUTD, oz. presenetljivih 10 odstotkov celotne populacije mačk. Idiopatski cistitis ne prizanaša, prizadene tako samce kot tudi samice v mlajšem in odraslem starostnem obdobju. Diagnozo postavijo veterinarji šele po tem, ko na podlagi vseh razpoložljivih preiskav za vnetje mehurja krivca ne najdejo.

Simptomi so neposredno povezani s spodnjim urinarnim traktom. Prepustnost stene mehurja je povečana, izločanje urina pa je zmanjšano. Nekatere primere bolezni so v preteklosti že povezali z drugimi organskimi sistemi, na primer prebavili, dihali, živčnim sistemom, imunskim sistemom in celo kožo. Zdi se, da se intenzivnost simptomov drugih organskih sistemov spreminja skladno z intenzivnostjo cistitisa. Hipoteze, da FIC povzroča okužba z virusi, pa zaenkrat strokovnjaki niso niti potrdili niti ovrgli.

Pa vendar vzrok mora obstajati? (((ZANAROCNIKE)))

FIC je povezan z zapletenim medsebojnim delovanjem živčnega sistema, nadledvičnih žlez in sečnega mehurja. Mačke s FIC so dokazano bolj podvržene stresu, obrambna sposobnost njihovih sečil pa se zmanjša. Stres je torej tisti dejavnik, ki mu lahko pripišemo največjo težo za razvoj bolezni. Ta namreč povzroči, da stresni hormoni preplavijo telo, njihov naval pa ne preneha, čeprav je stresna situacija morebiti že minila. Hormoni preko krvi dosežejo vse organe, med njimi tudi mehur, ki ga tako zelo »razdražijo«, da se odzove z vnetjem in zanj značilnimi simptomi. Stanje še dodatno poslabšajo mikroskopske poškodbe stene mehurja, ki povzročijo krvavenje.

Kako lastniki prepoznamo, da je nekaj narobe?

Lastniki bomo najpogosteje opazili uriniranje izven mačjega stranišča. Mačke so mojstrice prikrivanja bolečine, ki jo povežejo z mestom, kjer opravljajo potrebo. Mačjemu stranišču se zato začno v velikem loku izogibati in urinirati drugje. Včasih lahko v mačjem stranišču opazimo tudi večje število izredno majhnih lužic, ugotavljamo, da se mačka napenja ali urinira po kapljicah. Zlasti napenjanje nekateri zamenjujejo z napenjanjem na blato. Nekatere mačke se ob opravljanju potrebe tudi oglašajo in oznanjajo svoje nelagodje. Simptomi obsegajo tudi čezmerno lizanje okrog spolovila, včasih pa mačke kažejo spremembe v vedenju, ki namigujejo na splošno slabo počutje. Postanejo bolj razdražljive, nezainteresirane za okolico in hrano, lahko prihaja tudi do agresije med igro in v odnosih z drugimi mačkami. Redkeje lahko lastniki opazimo krvav oz. kako drugače spremenjen urin.

Kaj pa tisto najhujše?

Skupek okoljskih stresnih dejavnikov in dedne predispozicije privedejo do vnetja mehurja in nastanka močne bolečine. Ponavljajoča se vnetja povzročijo nastanek velikega števila belih in rdečih krvnih celic ter urinskih kristalov. Skupaj z delčki sluznice mehurja zlahka oblikujejo čep, ki v nekaterih primerih povzroči popolno zaporo sečnice (pogosteje pri samcih, saj imajo daljšo sečnico kot samice). To je stanje, pri katerem je treba nemudoma poiskati veterinarsko pomoč. Prepoznamo ga po tem, da se mačka trudi urinirati, vendar ne more iz mehurja iztisniti niti kapljice urina. Ob popolni nezmožnosti uriniranja v enem do treh dneh nastopi smrt. Četudi zapora sečnice ni popolna in urin še lahko prehaja skozi, je ob vsakem ponovnem vnetju stena mehurja bolj prizadeta. Na njej se pojavijo brazgotine, iz teh pa se lahko sčasoma razvije celo rakavo obolenje.

Kako bolezen zdravimo?

Pri idiopatskem cistitisu bomo v urinu zaman iskali bakterije, sečne kamne ali tumorje. Glavni krivec za razvoj bolezni je stres oz. hormoni, ki se ob tem sproščajo. FIC je zato pogosto kronično obolenje, saj izbruhne takrat, ko raven stresnih hormonov v telesu naraste. Simptomi pogosto izzvenijo sami od sebe v dobrem tednu dni in se v prihodnosti ponovno pojavijo.

Čeprav so v preteklosti pogosto predpisovali zdravljenje z antibiotiki, je to praviloma nepotrebno, saj je urin sterilen. Preprosta tekočinska terapija dela čudeže, večkrat pa so koristna tudi zdravila za blaženje bolečine in krčev. Takšno zdravljenje je pomembno predvsem pri mačkah, ki jim bolečina sama povzroča vnetje. Le izjemoma bodo veterinarji posegli po zdravilih proti tesnobi, običajno šele takrat, ko bodo vse druge možnosti zdravljenja izčrpane.

Če je vaša mačka podvržena stresu, boste nehote postali strokovnjak v njegovem obvladovanju. To pomeni, da boste z natančnim opazovanjem določili in seveda izločili tiste sprožilce, ki bolezen izzovejo.

Kaj najpogosteje povzroča stres pri mačkah?

Na žalost bi lahko temu posvetili celoten članek in naštevali v neskončnost. Lastniki pogosto izbruh bolezni neposredno povežejo z nedavnimi spremembami, kot so selitev, potovanje, obisk veterinarja, prihod dojenčka, prihod novega hišnega ljubljenčka, spremenjena dinamika odnosov med mačkami in podobnimi situacijami.

Zelo pomembno vlogo igrajo primernost, čistost in razpoložljivost mačjih stranišč. Število stranišč mora biti vedno večje od števila mačk, ki jih uporabljajo. Iztrebkov in urina jih je treba očistiti vsakodnevno, še bolje večkrat dnevno, temeljitega čiščenja pa se lotimo enkrat tedensko. Zagotoviti moramo prostorna stranišča, v katerih se mačke nemoteno obračajo. Namestimo jih na dostopna, a ne preveč oblegana mesta. Pomembno je, da niso skrita in da omogočajo hiter ter varen pobeg. Pri izbiri posipa, kolikor je le mogoče, prisluhnemo mačkam.

Mačke se počutijo najbolj ogrožene med opravljanjem potrebe, hranjenjem in pitjem vode, zato jim tudi hrano in vodo ponudimo na varnih, dostopnih in mirnih mestih (daleč od stranišč).

V stanovanjih, kjer biva več mačk, preprečujemo medsebojno agresijo, tekmovanje za hrano ter vodo, ponudimo dovolj mest za spanje, skrivanje, ogledovanje okolice in igro.

Ali lahko na bolezen vplivamo s prehrano ali dodatki?

Mačkam s FIC nedvomno pomaga povečanje količine zaužite vode. V nekaterih primerih je to dovolj, da se epizode obolenj urinarnega traku ne ponavljajo, saj se s tem izognemo prehranskemu in metabolnemu stresu. Primerno količino zaužite vode najlažje zagotovimo z mokro prehrano. Urin se tako razredči, koncentracija stresnih hormonov in bolečina se zmanjšata, posledično se zmanjša tudi vnetje.

Veterinar lahko predlaga dietno prehrano, ki uravnava vnos različnih mineralov. Takšne diete večkrat ne dosežejo pravega učinka, saj porušeno ravnovesje mineralov ni razlog za nastanek FIC. Za uspešnejše so se izkazale diete, namenjene mačkam, ki so nagnjene k stresu in tesnobi.

Lastniki večkrat posežejo tudi po različnih dodatkih, kot so feromoni, homeopatski pripravki in nekateri drugi dodatki, ki na mačke delujejo pomirjujoče. Učinki se od primera do primera razlikujejo, večinoma pa se pokažejo šele po dolgotranjem jemanju oz. uporabi.

Ključ do uspešnega boja z boleznijo

Za življenje s FIC je najpomembnejše ravno razumevanje, da je bolezen tesno povezana s stresnimi hormoni. Za lajšanje težav je najučinkovitejše obvladovanje stresa, kar pa ni vedno preprosto. Nemalokrat zahteva spremembe življenjskega okolja in dnevnih rutin tako mačk kot tudi njihovih skrbnikov. Ljudje se težko vživijo v mačjo kožo in pogosto ne razumejo, kaj je za njihovo dobrobit pomembno. Za nameček jim pripisujejo še človeške lastnosti in si njihovo vedenje napačno razlagajo.

Četudi menite, da so vaše ljubljenke deležne vsega, in so z vidika človeka nadvse razvajene, so pravzaprav vse prevečkrat prikrajšane in njihove vrstno-specifične potrebe niso primerno zadovoljene. V njihovih življenjih ni dovolj igre, ni dovolj interakcije s skrbniki in drugimi živalmi ali pa je ta neprimerna. Nezanemarljivi so tudi neprimerna prehrana, nezadostna higiena in osiromašen življenjski prostor, ki ne omogoča plezanja, praskanja, skrivanja in podobnih vedenj, ki so za mačke značilna. Na vse to pa se njihova občutljiva telesa odzovejo na povsem naraven in pričakovan način, z zdravstvenimi težavami.

Če sumite, da vaša mačka nakazuje na težave z urinarnim traktom, poiščite veterinarsko pomoč. Skupaj z veterinarjem lahko pridete do dna vzrokom ponavljajočih se vnetij mehurja in oblikujete učinkovit načrt zdravljenja.

 

Simona Strle

Vira: healthypets.mercola.com
thecatsite.com

 

Objavljeno v šestnajsti številki revije Mucek