Lastniki mačk pogosto tožijo o ponavljajočih se težavah z očmi pri njihovih mačkah. Pestijo jih ponavljajoča se vnetja oči z vsemi neprijetnimi simptomi, kot so otečene in med seboj zlepljene veke in to predvsem zjutraj, oči se jim pretirano solzijo čez dan, težko gledajo oziroma mežikajo v svetlobo, z glavo se drgnejo ob tla, saj jih oči srbijo in skelijo, popraskati se hočejo z zadnjimi tačkami po očeh in se pri tem pogosto s krempeljčki poškodujejo in še bi lahko našteval. Pogosto lastniki mačk pri težavah z očmi uporabijo katero od zdravilnih mazil, ki so na voljo in namenjeni zdravljenju oči pri ljudeh. Ker takšno zdravljenje oči ni uspešno, kasneje obiščejo veterinarja, kjer mucek najverjetneje dobi injekcijo antibiotika in protibolečinsko terapijo. V začetku je videti, da bo terapija uspešna, saj se klinični znaki bolezni močno zmanjšajo, vendar že po kakšnem tednu ali dveh je vse po starem – oči so ponovno otečene, boleče in skeleče. Lastniki so po navadi precej nejevoljni in ponovno obiščejo veterinarja. Le-ta posumi na alergijo kot vzrok omenjenih težav z očmi in k osnovni terapiji oči doda še protialergijsko terapijo, vendar kljub temu terapija ne obrodi uspeha, dokler se na koncu ne izkaže, da je ponavljajočim se vnetjem glavni krivec entropij oziroma uvihanje ene ali obeh vek navznoter. Najpogosteje je uvihana spodnja veka.
Entropij ali uvihanje vek navznoter je problematika, ki jo veterinarji zelo pogosto obravnavamo pri psih, vendar se zgodi, da prizadene tudi mačke. Vzrok je v tem, da se očesna veka, najpogosteje spodnja, uviha navznoter in tako pri mežikanju mehanično draži roženico. Vzrok uvihanju veke je ohlapno vezivno tkivo v veki. To je največkrat podedovana bolezen, katero mladiček nasledi od matere ali očeta, lahko pa je tudi pridobljena kot posledica dolgotrajnih vnetij oči, poškodbe, avtoimunih bolezni. Posledica uvihanja vek so ponavljajoča se vnetja oči, ki v primeru, da se ne zdravijo, preidejo v kronično obliko vnetja s poškodbami roženice. Pogosto se pojavi tudi zamotnitev oziroma edem celotne roženice ali samo določenega dela. V tej fazi bolezni lahko oči tudi močno skelijo in posledica je, da si mačka drgne oči s prednjimi nogami. Prav nevarno pa postane, ko se začne praskati po očeh z zadnjimi nogami, kjer so ostri krempeljčki. To lahko privede do hujših poškodb oči oziroma roženice, ki pa vodijo v kasnejši ulkus oziroma razjedo na roženici. Če ne ukrepamo pravočasno in pravilno, pogosto pride do perforacije oziroma predrtja roženice. Slednje je težko obvladljivo in izredno boleče bolezensko stanje, ki zahteva radikalno kirurško obdelavo. Pogosto je potrebno prisilno zapreti očesne veke, in sicer tako, da jih za dalj časa zašijemo med seboj. Roženica se na tak način lažje celi in se obnovi, ker ni izpostavljena zunanjim vplivom. Če pri tem nismo uspešni, je potrebno operativno odstraniti celoten očesni bulbus (zrklo) oziroma celotno oko, tako da mucek ostane brez enega očesa. Da se ne vidi prazna očesna votlina, kar je zelo neprijetno na pogled, zašijemo očesne veke med seboj. Po nekaj tednih, ko operacijsko polje preraste dlaka, se zelo težko opazi, da ima mucek samo eno oko. Mucek s samo enim očesom živi popolnoma normalno življenje. (((ZANAROCNIKE)))
Da se izognemo prej omenjenim nevšečnostim, je potrebno pravočasno operativno korigirati uvihano veko. Namen operacije je, da odstranimo odvečno kožo in podkožje veke ter veko dejansko tako napnemo, da se neha vihati navznoter. Poseg ni enostaven, saj v primeru, če odstranimo preveč kože veke, preprečimo normalno zapiranje vek in s tem še poslabšamo položaj. Če pa smo premalo radikalni pri odstranitvi, pa se stvar ponovi. Tudi obdobje po operaciji je zahtevno za mucka in njegovega lastnika, saj mora vsekakor preprečiti, da bi se mucek po operirani veki popraskal. To sicer lahko dosežemo s posebnim ovratnikom, ki ga namestimo na vrat in preprečuje, da bi se mucek z nogo lahko dotaknil očesa. Paziti pa moramo, da je ovratnik res pravilno nameščen, da si ga mucek ne more sneti. Zaščitni ovratnik se fiksira na vrat živali najbolje z usnjeno ovratnico in to precej na tesno, da si ga mucek ne more sneti prek glave. Operirani mucek mora biti na protibolečinski terapiji nekaj dni po operaciji in prav tako na terapiji z antibiotikom. Najbolje je, da oboje dobiva enkrat dnevno z injekcijo, saj je dajanje zdravil v obliki tabletk muckom pogosto zelo nemogoče dejanje, še posebej pa po omenjeni operaciji, ko so mucki že zaradi ovratnika in pooperativne bolečine bolj nervozni. Problematično je tudi obdobje, ki sledi kasneje, po nekaj dnevih, ko rana začne srbeti. Zanimivo je, da srbenje živali pogosto težje prenašajo kot bolečino, zato je možnost samopoškodovanja velika. Za to je najbolje, da mucek nosi zaščitni ovratnik vse do pobiranja šivov, ki jih poberemo po desetih do štirinajstih dneh. Takrat se tudi srbenje umiri in mucek lahko zaživi novo življenje brez bolečin in motečega solzenja očesa.
Lastniki muckov lahko sami pripomorejo k postavitvi pravilne diagnoze pri ponavljajočih se vnetjih oči pri njihovih ljubljenčkih. S podrobnejšim opazovanjem očesnih vek živali lahko posumimo na uvihanje veke kot vzrok težavam, saj le-ta ni vedno uvihana navznoter, temveč se uviha in kasneje ponovno postavi v normalen položaj ter tako zelo oteži postavitev diagnoze. Kot zanalašč bo pri obisku veterinarja lepo postavljena ob oko, že isti dan zvečer pa ponovno uvihana navznoter. Svojim strankam svetujem in pokažem, kako opazovati oči muckov v takih primerih in njihove ugotovitve so mi v veliko pomoč pri postavitvi pravilne diagnoze.
Res je tudi, da lahko muckom z entropijem pomagamo samo, če so socializirane in živijo v tesnem stiku s svojimi lastniki v hišah ali stanovanjih. Pri muckih, ki po večini živijo na prostem, prihajajo domov le po hrano ter se po večini ne pustijo niti prijeti in pocrkljati, ne pride v poštev operativni poseg, saj je nemogoče voditi pooperativno nego in terapijo. Taki mucki na žalost pogosto oslepijo zaradi nenehnih ponavljajočih se vnetij.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Objavljeno v drugi številki revije Mucek
