Alergijske bolezni kože pri mačkah

alergija-na-vratuAlergijske bolezni so vse pogostejše tudi pri mačkah. Izražajo se lahko na koži s srbežem in z intenzivnim lizanjem, na prebavilih z občasnim bruhanjem in drisko ter na dihalih v obliki astme. Najpogostejša oblika mačje alergije je alergija na bolšji pik, ki povzroča 90 odstotkov kožnih težav pri mačkah.  

Alergijski odziv je pretirana reakcija imunskega sistema na snovi (beljakovine), ki praviloma niso škodljive. Pravimo jim alergeni. (((ZANAROCNIKE))) 

Kožna obolenja se pojavljajo v štirih tipičnih vzorcih, ki so značilni tudi za alergijske bolezni kože:  

  • srbež vratu in glave (gre za intenzivno praskanje glave in vratu, pri čemer lahko nastanejo obsežne poškodbe v obliki prask in krast ter posledično bakterijsko vnetje kože);
  • miliarni dermatitis (gre za vnetje kože, ki ga prepoznamo po drobnih krstah po hrbtu in drugih delih telesa);
  • felina simetrična alopecija (mačke si lajšajo srbež z intenzivnim lizanjem, pri čemer si s hrapavim jezičkom pobrijejo vso dlako okoli trebuha, po boku, stegnih, zadnjika in repa; koža je na teh mestih pordela in vneta);
  • kompleks evzinofilnega granuloma (gre za kopičenje alergijskih celic v koži, ki jim pravimo evzinofilci. Tem se pridružijo še druge celice in tako nastanejo kožne spremembe živo rdeče barve, ki so privzdignjene nad površino. Pojavljajo se v obliki granuloma, plaka ali ulkusa. Slednji se pojavlja na zgornjih ustnicah.).

 Omenjene spremembe na koži niso značilne za posamezna kožna obolenja, ampak so le simptomi bolezni. Tako se lahko vsi štirje vzorci pojavljajo pri alergiji na hrano, bolhah, atopičnem dermatitisu in zunanjih zajedavcih.

Alergija na bolhe

Bolhe v našem klimatskem pasu odlično uspevajo, se hitro razmnožujejo in povzročajo veliko nadlog. V skandinavskih deželah, kjer so temperature nižje, bolh in alergije na njih pravzaprav ne poznajo. Algen se nahaja v bolšji slini, s katero pride koža v stik ob piku žuželke. Znaki alergije na bolšji pik so naslednji: izgubljanje dlake v križnem delu, okoli repa in zadnjega dela stegen, pordela koža s posameznimi drobnimi krastami v križnem delu in hrbtu. S hrapavim jezičkom se mačke nenehno ližejo in negujejo ter si tako povsem »pobrijejo« dlako. Redko najdemo bolhe na sami živali, saj jih mačke spretno odstranjujejo z lizanjem.

Ena bolšja samica lahko v času svojega življenja izleže kar pet tisoč jajčec, ki se z živali odkotalijo v okolico. V nekaj tednih se prek vmesnih razvojnih oblik (larva in pupa) pojavi nova generacija bolh. Poleg alergijskega vnetja kože bolhe prenašajo tudi razvojno obliko trakulje (Dipylidium caninum). Mačke med lizanjem in grizenjem pogoltnejo bolho z razvojno obliko trakulje in krog je tako sklenjen. Pri mladičkih pa bolhe povzročajo slabokrvnost, ki jih oslabi in je za njih lahko usodna.

Le pet odstotkov bolšje populacije je na sami živali, zato je kontaminacija okolice, kjer se žival zadržuje, velika. Pomembno je, da mačke zaščitimo pred bolhami in jih dosledno odpravljamo iz okolja. Če imamo doma več živali, moramo tudi pri njih odpraviti bolhe. Včasih lahko traja več mesecev, da bolhe preženemo s svojega doma in okolja.      

Atopični dermatitis (AD)

Gre za pretiran alergijski odziv na alergene iz okolja. To so zlasti pršice (Dermatophagoides farinae). Manj pogosto težave povzročajo pelodi, plesni in človeški epitelij (odmrle kožne celice).

Prvi znaki se lahko pojavijo pri starosti od šest mesecev do osem let, čeprav je večina mačk z AD mladih, starih od šest mesecev do treh let. Znaki so podobni kot pri drugih alergijskih obolenjih kože. Diagnozo AD postavimo na podlagi izključevanja, žival zaščitimo pred bolhami, uvedemo dieto, na koncu pa opravimo še testiranje. Intradermalni testi, kjer z drobno iglo vnašamo alergene pod kožo in spremljamo odziv na koži, pri mačkah žal niso tako zanesljivi. S serološkim testiranjem krvi, pri katerem določajo količino specifičnih protiteles (IgE), značilnih za posamezni alergen, lahko prepoznamo krivce alergenega odziva. Na podlagi tega rezultata se pripravi posebna mešanica alergenov, ki jih vbrizgavamo pod kožo živali z namenom, da umirimo buren alergijski odziv. Temu načinu zdravljenja pravimo imunoterapija ali hiposenzibilizacija.

alergija-na-hranoAlergija na hrano

Pojavi se lahko v obliki nesezonskega srbeža pri živalih v starosti od treh mesecev do 11 let. Povprečna starost je od štiri do pet let. Alergija na hrano praviloma ni vezana na starost živali, spol in pasmo, čeprav po nekaterih študijah prednjačijo siamske mačke. Kaže se z intenzivnim srbežem glave in vratu, lahko pa imamo prisotne tudi preostale tri vzorce. Pozorni moramo biti tudi na prebavne težave, kot sta bruhanje in driska.

Najpogostejši alergeni v hrani so ribe, govedina, jagnjetina in mlečni izdelki (sir, jogurt, mleko). Manj pogosti alergični odziv sprožajo piščanec, gluten in aditivi v hrani.   Na podlagi samega pregleda in preiskave krvi ne moremo postaviti diagnoze alergije na hrano. Uvesti moramo dietno prehrano in spremljati odziv. Dietna hrana naj vsebuje takšno vrsto beljakovin, ki je mačka še ni jedla (na primer zajček, konjsko meso). Odločimo pa se lahko tudi za dieto, kjer so beljakovine tako obdelane, da jih imunski sistem ne prepozna kot tujek. Govorimo o hidroliziranih dietah. Pomembno je, da se diete držimo vsaj dva meseca. Če se v tem času koža in druge težave umirijo, pa postopoma v prehrano mačko začnemo dodajati preostalo hrano in spremljamo odziv. Če se težave ponovijo, je to zanesljiv dokaz alergije na hrano.      

Alergij žal ne znamo povsem odpraviti, lahko pa jih z dobrim sodelovanjem veterinarja in lastnika imamo pod kontrolo ter preprečujemo vnovične izbruhe.

Natalija Hercog Gerbec, dr. vet. med.

Objavljeno v deseti številki revije Mucek