Vsak je že slišal stari rek, da ima mačka devet življenj. To seveda ni nič več kot mit, ki pa ima logičen vzrok in pojasnilo. V resnici mačke nimajo nič več življenj kot mi, imajo pa izrazito sposobnost preživetja v različnih nevarnih okoliščinah. Dejstvo pa je tudi, da so se zares sposobne, ne glede na to kako padejo z velike višine, vedno ujeti na vse štiri tačke. Iz teh njihovih naravnih sposobnosti torej izvira mit o devetih življenjih.
V starem Egiptu so mačke veljale za svete živali, tako kot še dandanes v Indiji veljajo za svete živali krave – in so nedotakljive, bog obvaruj, da kakšno po nesreči povoziš … Vsi vemo, da se v Indiji krave svobodno sprehajajo po cestah, in se jih ne sme odganjati s cestišča, ampak je treba počakati, da se same umaknejo.
Stari Egipčani so tako mačke častili kot bogove. Verjeli so, da so le-te božanska bitja z nadnaravnimi močmi. To prepričanje se zelo dobro ujema s tem, da naj bi mačke imele več življenj.
A zakaj ravno devet ?
Te skrivnosti pa ne zna nihče najbolje pojasniti. Možnih je več odgovorov in razlag. (((ZANAROCNIKE)))
Stari Egipčani so verjeli, da njihov bog sonca Atum – Ra na svojih obiskih podzemlja prevzame mačjo obliko. Legenda pravi tudi, da je Atum – Ra rodil osem drugih bogov, in da ima tako v sebi devet življenj.
Številni so po drugi strani mnenja, da mit o devetih življenjih mačke prihaja s Kitajske, kjer to število povezujejo s srečo. Tako veljajo tudi pri nas števila 3, 7, 9 in 12 za pravljična števila. Na primer vse pravljice se začnejo praktično enako: »Za devetimi gorami in devetimi vodami …« Verjame se tudi, da številka devet velja za mistično število v mnogih svetovnih religijah.
V mnogih kulturah po svetu je razširjen mit, da ima mačka več življenj, vendar pa to število ni nujno vedno devet. V nekaterih špansko govorečih regijah verjamejo, da ima mačka sedem življenj, v turških in arabskih legendah pa za število mačjih življenj velja število šest.
Zahvaljujoč temu mitu, ni bilo nikoli lahko biti mačka, še zlasti pa ne v srednjeveški Evropi, ko je belgijski grof Baldwin III., leta 962 s stolpa v svojem mestu Ypres vrgel več mačk. Zgroženi očividci so s presenečenjem opazili, da se je kar nekaj mačk ujelo na tačke in skoraj brez poškodb pobegnilo z grozljivega kraja. Ta dogodek se je utrdil in ohranil kot običaj, imenovan festival mačk, vse do danes, vendar so le do leta 1817 v ta namen uporabljali žive mačke, od takrat naprej pa le še igrače mačk, ki jih pod 70 m visokim stolpom lovijo družine z otroki.
Študije, ki so raziskovale padce mačk z nebotičnikov, so pokazale, da približno 90 % mačk take padce (sicer z nekaterimi poškodbami) preživi. In ravno ta mačja sposobnost je rodila tudi vse mite in legende okrog številnih življenj, ki naj bi jih imele naše ljubljenke..
Karmen Murovec
Vira: wonderopolis.org
moggies.co.uk
Objavljeno v trinajsti številki revije Mucek
