Ko pomislimo na drugačne mucke, torej mucke s hibami, nam največkrat na misel pridejo mucke z očitnimi, vidnimi hibami, na primer take, ki jim manjka kakšen ud, so izgubile oko ali so gibalno ovirane. Nevidne hibe, oziroma tiste hibe, ki niso opazne na prvi pogled, pa pogosto pozabimo, ko govorimo o življenju z drugačnimi muckami. Gluhost je ena izmed takšnih »skritih hib«. Gluhe mačke pa so sicer v vseh drugih pogledih popolnoma enake kot vse druge muce. Ko ugotovimo, da naša mucka ne sliši, oziroma če razmišljamo o posvojitvi take mucke, moramo predvsem preseči lastne predsodke ter prepoznati napačne informacije, ki pogosto krožijo v povezavi z vzgojo in vzrejo takšne mucke, ter se kar najbolje poučiti o dejanskih zahtevah takšnega ljubljenčka, da mu lahko omogočimo kar najbolj kakovostno življenje.
Nekatere mačke se z delno ali popolno okvaro sluha že skotijo, kar je posledica genetske napake. Temu pravimo prirojena gluhost. Največkrat je prirojena gluhost povezana s pigmentom, večina takšnih muck ima namreč povsem bel ali pretežno bel kožuh (niso pa to albino mačke, ki bi imele popolno pomanjkanje pigmenta – pigment se pojavlja v očeh, na koži, tudi na dlaki). Kljub temu da se prirojena gluhost največkrat pojavlja prav pri belih muckah, pa ni res, da so vse bele mucke gluhe, kot verjamejo nekateri, niti da so gluhe vse mucke z modrimi očmi, zelenimi očmi ali enim modrim in enim zelenim očesom. Res pa je, da so slušne okvare pri teh muckah pogostejše.
Mucke pa lahko sluh izgubijo tudi s starostjo, prav tako, kot se to zgodi pri ljudeh. Največkrat je to postopen proces, na katerega se mucka sproti navaja in se mu prilagaja, zato lastniki pogosto dalj časa ne opazijo, da mačka izgublja sluh. (((ZANAROCNIKE)))S tem, ko ušesni bobniči postajajo manj prožni, zvoka ne prevajajo več tako učinkovito. Največkrat pri mačkah, ki trpijo za starostno izgubo sluha, opazimo manjše spremembe v vedenju, kot na primer to, da ne pridejo, ko so poklicane, ali pa da ne opazijo, ko vstopimo v prostor oziroma se vrnemo domov.
Kako prepoznamo okvaro sluha pri mucki?
Pri mačkah je okvaro sluha bistveno težje prepoznati kot pri psih, zlasti kadar v gospodinjstvu živita dve ali več muc. Gluhe mucke običajno iščejo vizualne namige pri slišečih mačkah, da lažje razberejo dogajanje in prepoznavajo naše namige. V vsem drugem vedenju, zlasti pa v odnosu do drugih muc, so gluhe mucke popolnoma enake slišečim, kar pomeni, da plezajo, skačejo, se igrajo in uživajo svoje mačje življenje.
Nekoliko lažje okvaro sluha prepoznamo, kadar v gospodinjstvu živi samo ena mačka. Takšna muca ima po navadi zelo trden spanec, ne opazi, kadar vstopite v prostor, in se lažje preplaši. Čeprav se večina muc dobro prilagodi na izgubo sluha oziroma je gluhosti vajena od rojstva, pa so nekatere gluhe mucke v določenih situacijah nekoliko bolj nesigurne od običajnih muc. Če sumite, da vaša mucka ne sliši, lahko precej enostavno potrdite svojo tezo: zaploskajte z rokami ali zažvenketajte s ključi, ko bo mucka obrnjena stran od vas. Če se mucka ne odzove in pri tem niti ne zastriže z ušesi, je precej velika verjetnost, da ne sliši. Diagnozo bo za vas najlažje potrdil vaš izbrani veterinar.
Kako naprej, ko ugotovimo, da mucka ne sliši?
Predvsem brez panike. Gluhost pri muckah v glavnem ni povezana s posebnimi zdravstvenimi težavami, zato lahko vaša ljubljenka kljub okvari sluha živi dolgo in polno življenje. Vi pa se le potrudite, da ji ga tudi s svojim vedenjem maksimalno olajšate.
Mačke z okvaro sluha se po navadi zanašajo predvsem na svoj vid, se zelo dobro zavedajo svoje okolice ter odlično opazujejo, zato lahko to uspešno izrabimo za komunikacijo z njimi. Namesto besed se naučimo uporabljati telesno govorico in druge vizualne znake.
Za pridobivanje pozornosti gluhe mačke lahko na primer uporabimo sobno luč ali ročni laser, tako da ob vstopu v prostor ugasnemo in prižgemo luč oziroma posvetimo z laserjem v smeri mucke in njen pogled nato z laserjem vodimo proti sebi. Prav tako pomemben za pridobivanje pozornosti pa je tudi mačji čut za vibracije. Če na primer zacepetamo z nogami ali trdno stopimo na tla, v smer mucke odpošljemo vibracije, ki jih mucka začuti in ki jo spodbudijo, da se obrne k nam. Z dotikom in oddajanjem vibracij (na primer z oponašanjem predenja) lahko mucko tudi uspešno pomirimo in ji izkažemo svojo naklonjenost.
Nadvse pomembna pa je tudi uporaba kretenj. Če želimo, da mucka pride k nam, se sklonimo k tlom in iztegnemo roko proti njej. Sprva vedenje spodbudimo in utrjujemo z uporabo mačjih priboljškov, ki mucko zvabijo k nam, da se le-ta privadi pomena geste. Na ta način mačko naučimo tudi slediti našim kretnjam, če jo želimo usmerjati s pomočjo rok. Z uporabo različnih kretenj in gest se sčasoma mucka privadi razumevanja naših sporočil, ravno tako kot bi se slišeča mačka naučila razumevanja naših besed. Namesto ukaza »Ne!« lahko na primer z vzravnano držo in mahanjem z rokami nad glavo mucki sporočimo, da je storila nekaj narobe – kadar jo želimo na primer odvrniti od plezanja po pultu ali kuhinjski mizi.
Edina ključna razlika pri komunikaciji z gluho mačko je ta, da nas mora mačka za to, da bi uspešno komunicirali z njo, vselej gledati. Zato je pri komunikaciji z gluho mačko najpomembnejše najti učinkovit način pridobivanja njene pozornosti.
Čeravno izguba sluha pri mucki ne pomeni, da mucka ni več zmožna normalnega življenja, pa je pomembno, da se, vsej mačji prilagodljivosti navkljub, zavedamo, da je gluha mucka vseeno še vedno gluha. Čeprav se marsikomu to zdi samoumevno, je pomembno, da se vsak lastnik mačke – ne glede na njegovo osebno filozofijo glede pravilne in najboljše skrbi za mačko – zaveda, da imamo do gluhih muc posebno odgovornost. Ker ne slišijo prometa in so njihove zaznave omejene, življenje zunaj ni primerno zanje, zato jim moramo zagotoviti izključno notranje bivanje. Sicer pa je vsaka mucka nekoliko drugačna, nekatere bolje zaznavajo dražljaje iz okolja, kot so na primer vibracije, ki jih povzročamo s hojo, druge slabše, zato moramo pri gluhi mucki vedno paziti, da je ne preplašimo, ko se ji približamo izza hrbta. Posebno otroke je potrebno naučiti spoštovanja osebnega prostora mačke in pravilnega približevanja gluhi mucki – vedno počasi in vedno od spredaj. Kljub temu da zahtevajo nekoliko več prilagajanja, zlasti v družinah z mlajšimi otroki, pa gluhe mačke prav naše najmlajše člane družbe naučijo najpomembnejših življenjskih vrednot – sprejemanja drugačnosti, razumevanja, prilagajanja in dobre medsebojne komunikacije.
Maja Kalaš
Objavljeno v petnajsti številki revije Mucek
