Dragi CICKO, ljubi moj prijateljček, moj tigrček,
moja draga kepica toplote, srčnosti in potrpežljivosti. Kako zelo te pogrešam. Moji večeri so samotni in mrzli brez tebe, dnevi doma pa tako prazni. Hvala ti, da si mi v vseh teh letih dal toliko ljubezni in nežnosti, hvala ti da si bil v mojem življenju ravno tedaj, ko sem te najbolj potrebovala. Enkraten prijatelj si mi bil, moj tolažnik, moj robček v katerega sem brisala moje solze, moj igrivi prijatelj, ki je bil vedno pripravljen na igre, dokler nisem jaz opešala. Bil si z menoj ko sem bila najbolj osamljena, v bolezni, v žalosti, v psihičnem trpljenju. Gledal si me s svojimi očkami vsak večer in me tolažil s svojimi tačkami: »saj bo, saj sem s teboj«. Hvala ti za vsak tvoj žareč pogled, za vsak dotik tvoje tačke, ko si videl da se ne počutim dobro, si se me dotaknil, me milo pogledal in legel k meni, me grel, da si me potolažil. Hvala za vse tvoje razigrane trike, ki so me spravljali v smeh. Dvomesečni malček si prišel k nam, ko smo te vzeli od tvoje mamice. Jokal si nekaj dni, jaz pa sem hodila po stanovanju sem in tja s teboj v naročju in te tolažila. Vzel si me za mamo, tako si ti mene tolažil 17 let. Sinova sta odrasla in odšla vsak po svojih poteh, zato si bil ti moj mali fantek, s katerim sem se igrala. Vedno ko sem bila zdoma sem komaj čakala, da sem se vrnila k tebi, kako si bil vesel vsakič ko sem prišla, da si včasih dirkal po stanovanju kot dirkalec. Zato smo ti dali prvo ime Spidi. Vedno si prevohal vse moje čevlje in torbe in ugotavljal kje sem bila, če je morda kje kaj zate. Tvoje plišaste miške in kartonske škatle so bile zakon, to si še najraje premetaval in preskakoval. Mnogo lepih trenutkov smo preživeli s tvojimi igrami. V vseh letih nisi naredil niti za centimeter škode. Še sedaj ne dojemam, kako hitro so minila leta. Srečna sem, da si se postaral ob meni, da si bil vse svoje življenje z menoj. A na žalost, starostne tegobe so te opešale, prišla je bolezen (sladkorna) in z njimi tvoj odhod, kjer si na mojih rokah zaprl očke za vedno. Kako sem tisti trenutek želela, da te vzamem nazaj še za kakšno leto.
Želela sem si, da bi se postaral in tiho v spanju zaspal za vedno, a ni šlo. Ko ti je že zdravje načelo tvoje male mačje organe, nisem hotela da trpiš, preveč sem te imela rada, zato sem želela, da ti to trpljenje skrajšajo. Eno leto si potrpežljivo prenašal zdravljenje in injekcije, vendar je bolezen zmagala. Tvoje velike očke so se celo pod od doma do veterine poslavljale z menoj in možem, kot da bi vedel da je to zadnja pot. Hudo, hudo te pogrešam, nikoli do smrti te ne bom pozabila. Zdaj je namesto tebe z menoj tisti trnček v srcu, ki me zbode ko se spomnim nate, a potem si rečem »moj tigrček me pozdravlja«.
Lepo spančkaj tam kjer si, saj se nekoč srečamo ljubezen moja.
Tvoja lastnica
2017
