Pred približno desetletjem smo oklevali pri odločitvi za mačjo samičko. »Samo samičke še imate? Potem pa ne bi imeli, hvala. Mi želimo samčka,« je bil pogost odgovorov bodočih skrbnikov muck. Samčke so želeli, ker z njimi »ni težav«. Niso breji in nimajo mladičkov, ni se potrebno odločiti za kirurški poseg sterilizacije in nimajo neželenih mladičkov. Danes pa vse več ljudi poudarja pomembnost ne le sterilizacije, temveč tudi kastracije. Nekateri se odločijo za poseg kastracije oz. sterilizacije, da preprečijo rojstvo neželenih mladičkov, drugi, ker pričakujejo pozitivne učinke na zdravstveno stanje svojih ljubljenčkov, tretji pa s tem želijo odpraviti vedenjske težave. Kako torej kastracija in sterilizacija v resnici vplivata na naše kosmatince in kaj so le miti? (((ZANAROCNIKE)))
Kastracija in sterilizacija sta kirurška posega, ki ju lahko opravi veterinar, ko mucki dopolnijo osem tednov starosti in tehtajo vsaj en kilogram. Večina skrbnikov se za kastracijo oz. sterilizacijo muckov odloči kasneje, nekje med petim in osmim mesecem starosti naših kosmatincev. Veterinarji praviloma spodbujajo, da se kirurški poseg opravi v petem ali šestem mesecu starosti oz. še pred prvo gonitvijo, saj sta v tem obdobju tako poseg kot okrevanje načeloma hitrejša in lažja, hkrati pa se pri posegu sterilizacije le redko zgodi, da morajo mladim mačkam odstraniti tudi jajčnike. Za kastracijo oz. sterilizacijo mucka se lahko odločimo tudi kadarkoli kasneje. Pri mačkah sterilizacije ne moremo opraviti najmanj tri tedne po kotitvi mladičkov, sicer pa je kirurški poseg neodvisen od obdobja t. i. gonitvenega ciklusa. Dolgo je veljala tudi teza, da se za sterilizacijo mačke ne smemo odločiti, preden ta nima mladičkov vsaj enkrat. Čeprav trditev nima zdravstvene osnove, se je potrebno zavedati, da si po opravljeni sterilizaciji več ne moremo premisliti in da so tako kot pri vseh posegih tudi pri tem možni zapleti.
Prednosti sterilizacije
Najbolj splošno znana prednost sterilizacije je preprečevanje rojstva neželenih mladičkov. Ena sama nesterilizirana mačka namreč lahko ima v petih letih kar 5000 potomcev. Nekatere mačke imajo celo tri legla po pet ali šest mladičkov letno, ki jim je težko poiskati nove domove. Tudi sama brejost in kotitev sta fizično naporni za naše kosmatinke, kar lahko izčrpa naše mačke in oslabi njihovo splošno zdravstveno stanje. V obdobju gonitvenega ciklusa mačke kličejo in privabijo mačje samce, ki jih oplodijo. V tem času je lahko na dvorišču kar nekaj mačjih samčkov, ki se med seboj pretepajo, označujejo in glasno mijavkajo preko noči. Mačje rivalstvo in pretepe na svojem dvorišču lahko uspešno preprečimo s posegom sterilizacije svoje kosmatinke. Nesterilizirane mačke so tudi bolj dovzetne za infekcije maternice in kasneje tudi rakavih tumorjev. Svoje infekcije pa lahko mačje matere prenesejo tudi na svoje mladičke.
Prednosti kastracije
Nekastrirani mački pogosto označujejo območje, na katerem se nahajajo, s svojim urinom, kar imenujemo markiranje. S kastracijo se odpravi muckova želja po markiranju ali pa se ta vsaj znatno zmanjša in samec svoj teritorij označi zgolj še občasno. Nekastrirani samčki so v obdobju gonitve izpostavljeni številnim nevarnostim. Mnogi se več dni potepajo, pri tem pa prečkajo nevarne ceste, naletijo na neprijazne sosede in se pretepajo z drugimi temperamentnimi samci. Vse omenjeno lahko močno vpliva na zdravje naših muck. Med pretepi samci s slino pridejo v stik z drugimi samci, zato so nekastrirani mucki bolj ogroženi, da se nalezejo in širijo bolezni, kot sta mačja levkoza ali mačji aids, ki se prenašata s slino. Četudi je za preprečevanje rojstva mačjih mladičkov ključna predvsem sterilizacija, pa lahko svoj doprinos naredimo tudi s kastracijo svojega mačjega samčka.
Vedenjske spremembe
Miti o tem, da bodo mucki po kastraciji in sterilizaciji spremenili tudi vedenje, so splošno znani. Nekateri skrbniki si po opravljenem kirurškem posegu obetajo večji nadzor nad svojim muckom, drugi si želijo zmanjšati stopnjo agresije, tretji pa si želijo s tem zagotoviti, da se bodo mucki zadrževali doma. Kastracija in sterilizacija ne vplivata na značaj in zmogljivosti naših kosmatincev. Vedenjske spremembe so povezane s hormoni, kar pomeni, da lahko s posegom kastracije oz. sterilizacije odpravimo težave le, če so povezane s hormoni naših ljubljenčkov. Med te prištevamo na primer markiranje, ki je značilno za nekastrirane samce in ga zaradi močnega in neprijetnega vonja, ki nastaja predvsem zaradi muckove težnje po teritorialnosti, prištevamo med neželena vedenja. Vendar ni nujno, da bo to težavo kastracija popolnoma odpravila. Kastrirani mucki so načeloma tudi manj agresivni, saj na stopnjo agresije vpliva hormon testosteron. Pri tem gre za agresijo do drugih mačk in ne do ljudi. Mucki z visoko ravnijo testosterona se namreč pogosto spopadejo za mesto alfa samca, s kastracijo pa se stopnja agresije in rivalstvo močno zmanjšata. Kastracija in sterilizacija zmanjšata željo naših muck po nevarnih potepanjih, saj jih dišave iz okolice in feromoni ne mikajo več. Med drugim tudi zato omenjena kirurška posega povezujemo z dolgoživostjo, saj se nenadzorovana potepanja naših muck prepogosto tragično končajo. Pri nekaterih mačkah se po sterilizaciji zmanjša tudi lovski nagon, saj je ta povezan tudi s skrbnostjo mačjih mamic za svoje mladičke, s katerimi želijo deliti svoj ulov. S kastracijo in sterilizacijo muckov pa ne bomo odpravili fobij in agresije do ljudi. Če se za kastracijo mucka odločimo primarno iz vedenjskih razlogov, je priporočljiva zgodnja kastracija, torej še preden mucek dopolni eno leto starosti.
Zdravstvene in vedenjske težave, ki jih povzročajo hormoni, niso redkost. Veterinarji se s težavami, ki jih povzročajo, ukvarjajo vsakodnevno. Prav zato kastracija in sterilizacija veljata za poseg, ki zaščiti naše mucke pred številnimi boleznimi, predvsem tistimi, ki se pojavljajo na rodilih, in tistimi, ki se prenašajo med mucki s slino ali krvjo (npr. mačji aids). Zdravim muckom poseg ne predstavlja večjih tveganj, vendar so pri posegu prav tako možni zapleti. To, da se mucki po kastraciji oz. sterilizaciji lahko zredijo, je najbolj znan in pogost zdravstveni učinek kastracije ali sterilizacije. Do tega lahko pride, saj je takšen poseg povezan s hormoni, ti pa lahko vplivajo na aktivnost naših muckov, ki se po kastraciji oz. sterilizaciji raje zadržujejo doma. Manj znano je, da so kastrirani mucki tudi bolj dovzetni za probleme s sečili. Če opazimo kakršnekoli spremembe ali motnje sečil, se je o težavah smiselno posvetovati z veterinarjem. Vsekakor pa sta kastracija in sterilizacija zelo priporočljivi, če naši mucki večino časa preživijo zunaj v stiku z drugimi, če smo skrbniki več kosmatincev ali če ne želimo legel mačjih mladičkov.
Enja Zagoršek
Objavljeno v petnajsti številki revije Mucek
