Mačke zasedajo v človeški kulturi pomembno mesto že od antičnih časov. Ne spremljajo nas zgolj kot hišni ljubljenčki, temveč tudi kot junaki zgodb, filmov in celo internetne osebnosti. Le kdo ne pozna priljubljenih mačjih junakov, kot so Garfield, Jerryjev pajdaš Tom ali celo godrnjav muc, ki ga srečamo na spletu? Vendar pa se priljubljenost mačk tu še zdaleč ne konča. Kot kaže, so precej popularne tudi v svetu glasbe.
Jazz glasbeniki že od začetkov te zvrsti en drugega radi nazivajo z vzdevkom cat (maček), sploh če je glasbenik v svoji umetnosti zelo vešč. Ta vzdevek se jih je menda prijel, ker si z mačkami delijo spretnost, svojevrstnost in nekakšno zadržanost ter to, da so videti, kot da imajo vse pod nadzorom.
Glasbeniki radi rečejo, da je umetnost njihov način izražanja misli, čustev in vsega ostalega. Mucke pa jim pri tem očitno lahko pomagajo. Napisanih je bilo že nešteto pesmi, ki so jih pomagale navdihniti mačke. V njih se glasbeniki radi primerjajo z njimi, kot na primer v pesmi Cat in the Window skupine The Turtles, ki pravi ‘Na oknu je maček. Gleda ptice, ki letajo mimo. Želi si odleteti skozi okno, iti, kamor gre veter, in to si želim tudi jaz.’
Mačke so množice osvojile tudi v izjemno uspešnem muzikalu Andrewa Lloyda Webra Cats, v katerem igralci navdušujejo v ljubki preobleki mačk. Zgodba govori o vsakodnevnem življenju krdela uličnih kosmatink, v katerem ima vsak muc svojo posebnost. Verjetno pa bo marsikomu znana najbolj priljubljena mačja arija Memory.
Mačke pa se pojavljajo tudi v klasični glasbi. V pravljični simfoniji Sergeja Prokofieva Peter in volk nastopa mačka, ki preži na ptico in raco. Kot pa se velikokrat zgodi tudi v resničnem življenju, ji plen uide izpred tačk. Skladatelj je uspel ustvariti zvoke, ki nam v misli prikličejo mačje gibanje. Enako lahko rečemo za živahen ‘rag’ Denverja Oldhama Mucka na tipkah (Kitten on the Keys).
Marsikdo pa ne bi pričakoval, da se bo v klasični glasbi pojavila tudi prava mačja pesem. Veliki Rossini je napisal šaljivi duet za mački (Dueto buffo di due gatti), ki ga je izvedlo že lepo število opernih div. V besedilu se pojavi ena sama beseda: mijav!
Brkata navihanka po imenu Pulcinella je imela tačke vmes pri Mačji fugi (Fuga del gatto) Domenica Scarlattija. Očitno je bila tudi sama glasbeni genij in se je rada potikala po tipkah čembala. Nekoč je skladatelj upošteval njeno idejo in jo zapisal v tej glasbeni mojstrovini. Podobno zgodbo je doživel tudi Chopin, ki je popoldanski sprehod svoje mucke čez klavir zapisal v skladbi Mačji valček. To pa ni edina plesna glasba za mucke. Leroy Andersen je napisal skladbo o mački, ki pleše valček (The Waltzing Cat), ples pravljičnih muc pa lahko vidimo tudi v Trnuljčici skladatelja Čajkovskega.
Odlomek iz muzikala Mačke lahko vidite spodaj, vse ostale mačje mojstrovine pa lahko ljubitelji glasbe najdete na Youtubeu. Za tiste največje sladokusce pa se dobi celo zgoščenka glasbe o mačkah, Purrfectly Classical, da bodo vaši dnevi polni tistega najboljšega: glasbe in mačk.
Tina Fekonja
Viri:
