Tashirojima je manjši japonski otok, ki leži v Tihem oceanu. Še v petdesetih letih 20. stoletja je tu živelo okrog 1000 ljudi, sedaj pa le borih 100, od tega je večina ljudi starejših. Ta otok je eden izmed mnogih na Japonskem, znan kot mačji otok. Zgodba se prične med letoma 1603 in 1868, ki je znano kot Edo obdobje v japonski zgodovini. Tedaj so na večini otokov kot vir zaslužka gojili sviloprejke, da bi le-te zaščitili pred glodavci pa so bile dobrodošle mačke. Zaradi slabe ozaveščenosti o kastracijah in sterilizacijah se je mačja populacija hitro in nekontrolirano razširila. Tako je danes na otoku približno šestkrat več mačk kot ljudi. Po pričevanju tamkajšnjega prebivalstva in mnogih turistov tolikšna populacija mačk zanje ni moteča, saj v japonski kulturi velja prepričanje, da mačke prinašajo srečo in bogastvo. Nekateri celo trdijo, da so mačke zaščitile otok pred popolnim uničenjem leta 2011, ko je te predele prizadel potres in tsunami.
Poleg gojenja sviloprejk je bilo nekoč na otoku pomembno tudi ribištvo. Nekega dne so mačke so ob obali čakale na prihod ribičev z lova, ob tem pa je prišlo do nesreče in ena od mačk je poginila. Ker se je ribič počutil krivega, je mačko pokopal in postavil manjše svetišče v njen spomin. Takšnih svetišč je na otoku danes več, najbolj znano pa je svetišče Nekokamisama v središču otoka.
Populacija mačk se tu nekontrolirano povečuje. Mnoge med njimi so bolne in poškodovane, pogosto jim primanjkuje tudi hrane, saj je otok ob slabem vremenu odrezan od sveta. To je nazoren prikaz, kako zelo pomembna je sterilizacija in kastracija mačk pri ohranjanju zdrave in nadzorovane populacije.
Anja Šajn
