Če si v času rjovenja v bližini leva, začutiš v prsih tresljaje. Njegov glas je mogočen, globok in prodoren. V naravi ga po dežju, ko je zrak čist, lahko slišiš tudi do osem kilometrov daleč. Levi rjovejo, da označijo svoj teritorij in drugim živalim sporočijo »tu sem«.
V Živalskem vrtu Ljubljana je v novembru 2011 preminil lev Boj star 17 let. Imel je starostne mačje težave in zlom noge. Operacije kljub velikemu trudu veterinarjev ni preživel. Levinja Simba bo za zdaj ostala sama, saj ji je novo krdelo težko zagotoviti. Največja težava bi se pojavila zaradi njene starosti, saj je mlado krdelo levinj ne bi sprejelo.
Lev je naziv kralja živali dobil v času, ko še niso poznali sibirskega tigra kot največje mačke na svetu. Bil je najmogočnejši, obvladal je velik plen, ljudje so se ga bali. Pogumen je bil, kdor je šel v lov za njim.
Levi so živeli v Severni in Južni Ameriki, Evraziji in Afriki. Pred 10.000 leti so bili poleg človeka najbolj razširjeni sesalci na svetu. V Evropi so živeli še v času antičnih Rimljanov in Grkov. Antični Rimljani so jih uporabljali za boje v arenah, da so se borili proti gladiatorjem, medvedom, prašičem … Zaradi prekomernega lova za potrebe razveseljevanja ljudstva so postali redki in izumrli. V Evropi je živela azijska podvrsta leva, ki danes živi le še v severozahodni Indiji v manjšem številu. V Afriki, južno od Sahare, živi druga podvrsta leva – afriški lev.
Levi poseljujejo zelo različna okolja, od odprtih do polodprtih pokrajin na različnih nadmorskih višinah. Niso le v osrčju Sahare in tropskem deževnem gozdu. Najprimernejše okolje za leve je deloma odprta pokrajina savana – travnata pokrajina z grmičevjem in redko posejanimi drevesi. Pokrajina je primerna za lov iz zasede in ustvarjanje brlogov za mladiče. Levi raje kot leopardi, tigri in jaguarji živijo na odprti pokrajini. Izbor okolja je odvisen od vrste in količine plena, ki ga plenijo. Lovijo predvsem večji plen, kot so bivoli, gnuji, zebre, opazili pa so jih loviti tudi manjše sesalce, kuščarje in celo žuželke v času med dvema lovoma večjega plena. Plen vpliva na gibanje levov, saj sledijo temu in se tako premikajo po pokrajini. Če je plena več, ostajajo na manjšem ozemlju, če ga je malo, se selijo za čredami. Nekatera levja krdela lovijo samo slonje mladiče, nekatera žirafe, videli pa so tudi, kako je krdelo levov na obalah Namibije ulovilo tjulnja. Razlike pri izbiri plena in strategijah lova so različne od krdela do krdela, kar kaže na to, da se levi tehnik in izbire lova priučijo.
Lev je edina mačka, ki vse življenje živi v skupini. Skupino levov imenujemo krdelo. Le-to se osnuje okoli samic, ki so med seboj v bližnjem sorodstvu. To so sestre, mame, hčere, babice … Samice izberejo samce. Če krdelo šele nastaja, ali je ostalo brez samcev, se samice odločajo po videzu in vonju samcev, na katere naletijo. Niso zadovoljne s prav vsakim mimoidočim, raje imajo tiste z večjo in s temnejšo grivo. Verjetno zato, ker barva in velikost grive obeležujeta večjo vsebnost hormona testosterona v njihovem telesu, več tega pa pomeni večjo napadalnost in bojevitost ter s tem večjo varnost za krdelo. Običajno se samci združujejo v skupine – koalicije, ki nastanejo v njihovem rodnem krdelu. Gre za samce, ki se poznajo že od rojstva ter so skupaj odraščali, ni pa nujno, da so med seboj sorodni. Samci samotarji si lahko najdejo tudi drugega samotarskega samca, s katerim skupaj osnujeta skupino. (((ZANAROCNIKE)))Ta kombinacija je sicer redkejša. Ko samci v svojem matičnem krdelu zrastejo v spolno zrele mladeniče, jih vodilni samci prepodijo iz krdela. Začnejo se klatiti po pokrajini in loviti. Če v tem času naletijo na krdelo samic, ki je brez samca, so samice tiste, ki se odločijo, ali bodo samci primerni za njihovo krdelo. Običajno pa se zgodi, da krdelo samic že vodi koalicija levov. V tem primeru se samci med seboj spopadejo. Če novi samci prevzamejo krdelo, pobijejo vse mladiče, mlajše od enega leta. Tako so samice plodne že v nekaj mesecih in samci zaplodijo svoje mladiče. Če ohranijo vodstvo krdela obstoječi levi, samice postanejo plodne šele čez tri leta.
Velikokrat je zmotno védenje, da samice lové, samci pa počivajo v senci, nato pa se prvi nahranijo z ulovljenim plenom. Samci se lova udeležijo približno v tri do štirih odstotkih in to takrat, ko se lovi večji in nevarnejši plen, kot so, recimo, bivoli. Na prvi pogled je sicer res videti, kot da večino dela opravijo samice, vendar ima tudi lev večji delež »nalog«, ki pripomore k vzdrževanju skupnosti in poveča možnost preživetja. Samci označujejo teritorij, na katerem lovijo samice. Stran podijo vse, ki bi si drznili stopiti na njihovo ozemlje in na njem loviti, zato teritorij nadzorujejo z obhodi, ga označujejo in rjovejo, da nase opozarjajo tudi tiste, malo bolj oddaljene leve. Pri označevanju teritorija z urinom so dejavni samci in samice. Razlika je v tem, da lev običajno z urinom označi grmičevje meter od tal, samica pa tla. Samčev urin ima močnejši vonj in tako tudi več sporočil, namenjenim levom in drugim živalim. Od velikih mačk lahko rjovejo samo levi, tigri in jaguarji zaradi posebno oblikovanega grla. Tudi na ta način označujejo in varujejo teritorij.
Strategija lova samic je običajno ta, da se okoli plena razporedijo v obliki pahljače. Plen ulovijo šele v petem ali šestem poskusu. Samice, ki so ob robu »pahljače«, podijo plen proti samicam v centru. V tem delu na plen čakajo samice, ki so večje in močnejše. Plenu prestrežejo pot, skočijo na hrbet in zgrabijo za vrat. Plen običajno zadušijo oziroma mu s podočniki stisnejo vratno arterijo, da prekinejo dotok krvi v možgane. Včasih se zgodi, da si plen pri padcu zlomi vrat, kar je za leve najugodnejši način plenjenja, saj pri tem izgubijo najmanj energije. Levi lovijo enkrat na pet do šest dni. Ko plen ujamejo, se začnejo prehranjevati na mestu ulova. Z zobmi razparajo trebuh in izločijo notranje organe. Nato ob njem ostanejo še nekaj dni.
Levi lahko naenkrat pojedo tudi do 40 kilogramov mesa. Imajo velike želodce z zelo kislo želodčno kislino, ki ima pH okoli ena, in kratko črevesje. Po nekajdnevnem počitku ob ubitem plenu se ponovno odpravijo na lov. V krdelu ima lev prvi pravico do hranjenja, nato levinje in na koncu mladiči. Zaščita plena pred pegastimi hijenami je učinkovitejša, če je v krdelu tudi samec. Po hranjenju se levi odpravijo k napajališčem. Običajno pijejo v skupini in to le kratek čas. Večino vlage sicer dobijo prek plena. Levi redno pijejo, če je v bližini voda, lahko pa zdržijo tudi nekaj dni brez vode. Njihovi jeziki so posejani s koničastimi, z ostrimi, a trnastimi izrastki, ki poleg tega, da pomagajo postrgati meso s kosti, pripomorejo tudi k dobremu zajemanju vode. Mladiči se naučijo osnovnih lovskih veščin, kot so zasledovanje, napad, presenečenje, skrivanje ob igri. Lovljenja se učijo tudi tako, da gledajo odrasle živali pri lovu.
Parjenje pri levih poteka skozi vse leto, v določenih predelih pa so značilna rojstva v določenem letnem času. Pobudo dasta oba, tako samec kot samica. V paritvenem obdobju par ostaja zelo blizu drug drugega. Samec običajno sledi samici in ob njej počiva, da je pripravljen, ko je ona voljna, kar pokaže z ukrivljanjem hrbta. Par lahko kopulira vsakih petnajst minut, kopulacija pa traja do ene minute. Parjenje lahko traja nekaj ur, tudi čez noč. Med kopulacijo samica oddaja zvoke, samec pa jo nežno grize za vrat. Leve so videli kopulirati 157-krat v 55 urah, večina paritev pa se ne konča z brejostjo samice. Od štirinajstih kopulacij so se le štiri končale z nosečnostjo. Samica pred porodom zapusti krdelo in skoti mladiče na samem. V povprečju imajo od dva do tri mladiče na skot, videli pa so tudi do šest mladičev v skotu. Samica je v prvem mesecu sama z mladiči, po dveh mesecih pa se zopet pridruži svojemu krdelu. Prav vsaka samica v krdelu, ki ima mleko, bo dovolila piti mleko vsakemu od mladičev, četudi ni njen. Mladiči se dojijo redno do sedmega meseca, kasneje le še občasno. Med levjimi mladiči je umrljivost zelo različna. Lahko je visoka ali nizka, odvisna pa je predvsem od prisotnosti plena. Hrana neposredno vpliva na preživetje mladičev, prav tako na število mladičev v posameznem skotu. Za izogib večji smrtnosti med mladiči jih imajo samice verjetno zaradi tega v enakem časovnem obdobju.
Samci levi postanejo spolno zreli pri 26. mesecih, samice pri 43. mesecih. Samci dobijo prvo priložnost za parjenje šele okoli petega leta, samice običajno kotijo do 15. leta.
Življenjska doba levov v naravi je največ 18 let, v povprečju 14 let. V živalskih vrtovih običajno živijo dlje. Tako je najdlje živeča levinja živela v živalskem vrtu 30 let, v povprečju živijo do 15 let. Razlika v dolžini življenja je v dostopnosti in rednosti hrane ter veterinarski oskrbi ob morebitni prisotnosti bolezni. Leve v naravi ogrožajo lakota in določene bolezni, značilne le za mačke. Levinje živijo dlje tako v naravi kot v divjini, verjetno pa gre to pripisati življenju v matičnem krdelu. Ko so levi starejši, jih iz krdela spodijo mlajši. Ker si sami ne zagotovijo dovolj hrane, telo hitreje oslabi. Živali, ki kažejo znake starosti, običajno pojedo tisti, ki so večji od njih, ali tisti, ki so manjši (bakterije, virusi). Starost je opaziti le pri določenih živalskih vrstah, kot so sloni, želve ali aligatorji in še nekaterih.
Petra Hrovatin
Objavljeno v prvi številki revije Mucek
