Učenci četrtega razreda osnovne šole v Baltimoru so dobili nadvse zanimivo domačo nalogo: na spletnem portalu lokalnega zavetišča za brezdomne živali so si morali izbrati psa ali mačko, ter napisati fiktivno, a prepričljivo pismo, v katerem so morali zavetišču pisno pojasniti elemente svoje odločitve: zakaj bi radi posvojili določeno izbrano žival, kaj bi ji lahko ponudili in kako bi s tem po njihovem prepričanju prispevali k reševanju problematike zapuščenih živali.
Učitelj pisanja je menil, da bi lahko s takšno nalogo hkrati pomembno prispeval k ozaveščanju šoloobveznih otrok o oskrbi živali, o problematiki zapuščenih živali, pa tudi o zlorabah, mučenju in zapuščanju hišnih ljubljenčkov.
Otroci so bili nad nalogo zelo navdušeni in so se je lotili z velikim zanimanjem. V svoje delo so vložili veliko truda, njihovo kreativno pisanje, vključno s poznavanjem problematike pa je na koncu močno preseglo učiteljeva pričakovanja.
Po opravljenih pregledih vseh šolskih nalog je učitelj, sicer velik ljubitelj in zagovornik pravic živali, med vsemi spisi izbral 39 najbolj v srce segajočih in jih poslal v lokalno zavetišče, kjer so jih obiskovalcem na ogled izobesili poleg posamezne brezdomne živali. Odziv obiskovalcev ob prebiranju otroških sestavkov je bil neverjeten. Nek par posvojiteljev je, skupaj s posvojenim psom, s seboj domov odnesel tudi pisanje šolarja, da ga bo uokviril v svojem domu.
Zanimivo je, da so skozi nenavadno nalogo tudi šolarji spoznali, kako velik pomen in kakšne konkretne pozitivne učinke ima lahko njihova pisana beseda. Spoznali so, kako pomembno je lahko tudi njihovo preprosto, iskreno sporočilo za povečanje uspeha pri reševanju problematike zavrženih živali. Prav tako pa je ta pisna naloga spodbudila številne šolarje, da so povsem samoiniciativno organizirali tudi zbiralne akcije hrane za zavetiške živali, nato pa so zbrano hrano ponosno predali uslužbencem zavetišča ob svojem obisku. Otroci so še naprej zelo skrbno, vsakodnevno spremljali spletno stran zavetišča in sledili podatkom ali so bile njihove izbrane živali že tudi srečno oddane v nove domove. O svojih ugotovitvah so poročali drug drugemu in tudi učitelju. Eden izmed šolarjev je še povedal: »Zelo sem se potrudil, da bi prepričal svoje starše, naj se odločijo za posvojitev muce, ki sem si jo v povezavi z nalogo jaz sam izbral. Ne vem še, ali mi bo uspelo, ker so moji starši rekli: »Mogoče.« Upam, da bodo privolili.«
Učitelj pa za prihodnje leto že načrtuje nove spodbude za šolarje. Razmišlja, da bi morda tudi ustanovil klub šolarjev za pomoč zapuščenim živalim, z namenom, da bi bili lahko tudi otroci čim bolj vpleteni in aktivni pri reševanju problematike.
Ker so otroci naša prihodnost, se tudi nam vsekakor zdi zelo pomembno, da jih ozaveščamo o problematiki zapuščenih živali, jih seznanimo z možnostjo posvojitve živali in učimo kako lahko sami pomagajo in prispevajo za boljši jutri vseh zapuščenih živali. Ekipa Mucka apelira na vse starše, da se pogovorite s svojimi otroki o tej problematiki in spodbudite tudi učitelje ter vrtce in šole, da v okviru splošnega izobraževanja otrok razvijajo tudi sočutje do živali. Za boljši jutri vseh nas.
Maja Kalaš
Vir: shine.yahoo.com
