Toksoplazmoza – nevarna za nosečnice?

V naši ambulanti se pogosto srečamo z ljubečo lastnico mucka, ki pričakuje dojenčka. Ginekolog ji je svetoval, da se mora zdaj odpovedati mucku, saj ta predstavlja nevarnost za njenega dojenčka, ker prenaša bolezen, imenovano toksoplazmoza.

Toksoplazma je mikroskopsko majhen parazit.

Mačka izloča toksoplazme z iztrebki samo enkrat v življenju po prvi okužbi in le takrat se lahko okužimo z iztrebki naše mačke. Toksoplazme v naravi preživijo od nekaj mesecev do več let. Zato je zemlja, kamor mačke zakopavajo svoje iztrebke, lahko vir okužbe. S toksoplazmo se lahko okuži človek in drugi vmesni gostitelji (toplokrvni vretenčarji), kot so domače živali (krave, ovce, prašiči, miši in druge), ki so tudi lahko vir okužbe.

Vir okužbe za ljudi je predvsem zaužitje surovega mesa (tatarski biftek, carpaccio), slabo oprana zelenjava, okužba prek slabo opranih rok po delu na vrtu ali po čiščenju mačjega stranišča. Študije so pokazale, da na kožuhu mačk ni toksoplazem, tako da božanje mačke ne predstavlja nevarnosti okužbe.

Povzroča jo mikroskopsko majhen parazit Toxoplasma gondii . Da bi razumeli, kaj se dogaja pri tej bolezni in kako se prenaša na nosečnice, si moramo pogledati, kako se ta parazit razmnožuje.

Toksoplazma ima tri razvojne oblike: oociste, bradizoite in tahizoite. Oociste se razvijejo samo v končnem gostitelju, to je v mački, ter sporulirajo in tako postanejo kužne po nekaj dneh. Iz oocist se razvijejo tahizoiti, ki se hitro razmnožujejo v celicah različnih tkiv in jih poškodujejo. Ko imunski sistem gostitelja napade tahizoite, se ti spremenijo v oociste ali bradizoite, ki ostanejo v tkivih – to je v mišicah, notranjih organih in živčevju. Zaužitje cist ali bradizoitov s kontaminiranim mesom povzroči okužbo. Za lažje razumevanje bomo vse razvojne oblike imenovali kar toksoplazma.

Mačke se ponavadi okužijo pri lovu mišk. Z miško pojejo toksoplazme, ki počivajo v mišjih mišicah. Okužba pri mačkah ponavadi poteka brez bolezenskih znakov. Samo 10 do 20 odstotkov mačk ima prehodno drisko en do dva tedna, ki preneha brez zdravljenja. Le redko se v blatu mačk z drisko najde oociste toksoplazme. To je črevesna oblika toksoplazmoze.

Diseminirana oblika toksoplazmoze je smrtna. Pojavi se pri mačkah, ki imajo prizadet imunski sistem – na primer so okužene z mačjim aidsom ali mačjo levkozo. Do nje pride, kadar je v črevesju zelo veliko toksoplazem in te prodrejo iz črevesja v mišice, notranje organe in skozi posteljico v plodove. Bolezen se kaže s potrtostjo, neješčnostjo, povišano in nato znižano telesno temperaturo, trebušno vodenico, zlatenico in težkim dihanjem.

Tretja oblika bolezni je kronična toksoplazmoza, ki se lahko kaže z vnetjem oči, vročino, otrdelostjo mišic, hujšanjem, neješčnostjo, epileptičnimi napadi, zlatenico, drisko in vnetjem trebušne slinavke. Ta oblika bolezni ni smrtna in jo zdravimo.

Kot vidimo, lahko toksoplazmoza oponaša katerokoli drugo bolezen v telesu. (((ZANAROCNIKE)))

Diagnoza bolezni pri mačkah

Diagnozo te bolezni je težko postaviti, saj ima mačka po prvi okužbi ponavadi v sebi protitelesa doživljenjsko. Tako ne vemo, ali ima mačka protitelesa zaradi trenutne bolezni ali že od prej. Samo z merjenjem protiteles ne dokažemo bolezni, temveč samo to, da je mačka enkrat v življenu prišla v stik s toksoplazmo. Povzročitelja pravzaprav ne moremo dokazati, razen če najdemo oociste v iztrebkih. Vendar so tudi te zelo podobne še dvema drugima parazitoma, tako da se na to ne moremo zanašati. Ponavadi združujemo več testov, ki sovpadajo s kliničnimi znaki. Zelo pomembno pa je, da izključimo tudi druge bolezni, ki imajo enake klinične znake.

Eden od kriterijev za diagnozo je tudi, da mačka odreagira na zdravljenje toksoplazmoze, ki traja štiri tedne. Parazita pa nikoli povsem ne spravimo iz telesa. Vendar si zapomnimo, da tudi doživljenjsko okužena mačka ni kužna za okolico, saj izloča toksoplazme samo enkrat v življenju po prvi okužbi.

Kako se okužba kaže pri ljudeh?

Okužba pri zdravih ljudeh se kaže brez ali le z blagimi kliničnimi znaki. Ti so lahko: povečane bezgavke, vročina, slabo počutje, bolečine v mišicah, boleče grlo in izpuščaji.

Pri ljudeh, okuženih z aidsom, so klinični znaki lahko hujši, predvsem vnetje srčne mišice, možganov in pljuč. Če bolezni ne zdravimo, tak pacient lahko umre.

Naj poudarimo, da je okužba nevarna za dojenčke, samo če se neokužena ženska prvič okuži s toksoplazmo med nosečnostjo!

Okužena ženska ima v sebi že protitelesa, ki ščitijo dojenčka pred okužbo, tudi če spet pride v stik s toksoplazmo med nosečnostjo. Zato je za dojenčka nevarna okužba, če ženska prej še ni bila okužena in se je prvič okužila med nosečnostjo.

Pri okužbi matere se samo 40 odstotkov dojenčkov okuži skozi maternico in samo 10 odstotkov od teh razvije resne klinične znake. Okužba dojenčkov, ki so se okužili med nosečnostjo, se kaže v vnetju oči, slepoti, vnetju možganov, epilepsiji, umski prizadetosti, slabokrvnosti, pljučnici, zlatenici in drugo. Okužba pusti trajne posledice.

Preventiva pred okužbo med nosečnostjo :

 –        Ne uživajte surovega mesa, kuhano naj bo vsaj na 70 stopinj Celzija, pri pripravljanju mesa nosite zaščitne rokavice in si roke po tem dobro umijte z milom in vročo vodo. Uživanje premalo kuhanega mesa je najpogostejši vir okužbe s toksoplazmo.

–        Dobro operite svežo zelenjavo.

–        Dobro operite roke z milom in vročo vodo po delu na vrtu, nosite zaščitne rokavice.

–        Ne dovolite mački, da lovi miši (to bo sicer zelo težko in ni tako pomembno).

–        Dnevno čistite mačje stranišče, saj oociste postanejo kužne šele čez nekaj dni, pri tem nosite rokavice in si dobro umijte roke.

–        Pokrivajte otroške peskovnike, da mačke ne iztrebljajo vanje.

Verjetnost, da se okužite s toksoplazmozo od svoje mačke, je zelo majhna, zato ni nobenega razloga, da jo med nosečnostjo daste stran.

Mačke izločajo oociste samo enkrat v življenju – po prvi infekciji tri do 21 dni – in samo takrat so njihovi iztrebki kužni. Mačke so zelo čiste in na njih ne najdemo oocist, zato se z dotikanjem te ne morete okužiti.

Vnovično izločanje oocist pozneje v življenju je zelo redko, tudi pri mačkah, ki dobivajo zdravila, ki slabijo imunski sistem (kortikosteroide), ali so okužene z mačjim aidsom ali mačjo levkozo.

 

Mateja Plevnik, dr.vet.med.

 

Objavljeno v peti številki revije Mucek

 

Viri:
Richard W. Nelson, C. Guillermo Couto: Small animal internal medicine
http://www.stanford.edu/class/humbio103/ParaSites2006/Toxoplasmosis
http://www.fabcats.org/owners/toxoplasmosis/info.html