Spoznajte mačko po imenu Frank in Louie, ki ima dva obraza (dobesedno)! Čeprav večina ljudi predvideva, da je to mačja verzija siamskih dvojčkov, pa je Frank in Louie v resnici en maček z dvema obrazoma. Temu pojavu pri mačkah pravijo Janus, poimenovano po rimskem bogu, ki je običajno upodobljen z dvema obrazoma, dejansko pa gre za razvojno deformacijo. Večina mačk s to obliko deformacije ne živi dolgo, pričakovana življenjska doba je namreč štiri dni, Frank in Louie pa se je leta 2011 vpisal v Guinessovo knjigo rekordov, ko je dosegel 12 let starosti!
Mačka je njegova lastnica, navkljub slabim napovedim, posvojila, ko je imel komaj en dan, ko ga je lastnik pripeljal na kliniko za male živali, da bi ga dal uspavati. Večina mačk s takim stanjem ima namreč težave z dihanjem in hranjenjem, pogosto pa dobijo tudi pljučnico in umrejo za njenimi posledicami. Vendar pa njegova lastnica pravi, da mačka njegovo stanje na videz ne moti, gleda z dvema od treh oči, voha z obema smrčkoma, prehranjuje pa se lahko le z enim gobčkom, saj drugemu manjka spodnja čeljust. Frank in Louie, kot je oba njegova obraza poimenovala njegova lastnica, je zelo umirjen, prijazen maček, ki ima rad ljudi in se včasih vede prav pasje: hodi na povodcu in obožuje vožnjo z avtomobilom!
Poglejte si video:
Najbolj od vsega pa lastnico zabavajo reakcije ljudi, ki ga prvič spoznajo. Od daleč in od strani je namreč videti kot povsem običajen maček, ko pa obrne glavo, pa se večina ljudi zgrozi ob pogledu na dva obraza. No, še dobro, da obstaja vsaj en človek, ki je oba obraza vzljubil in mucka rešil pred prezgodnjo smrtjo. Njegova zgodba nas ne uči le o pomembnosti sprejemanja drugačnosti, temveč tudi o pomenu zaupanja v moč preživetja, tudi ko so napovedi slabe. Čeprav imamo ljudje to možnost, da živalim omogočimo evtanazijo, ko življenje zanje postane neznosno, pa se k njej vse prevečkrat zatekamo tudi, ko obstajajo alternativne možnosti oziroma, ko za to še ni čas.
Zgodbe kot je zgodba o mačku z dvema obrazoma, ki je preživel predvideno življenjsko dobo za vsaj 36-krat, naj služijo kot opomnik, da naša naloga ni, da odločamo kdo si zasluži živeti in kdo umreti, ampak da pomagamo tistim, ki jim življenje ne predstavlja drugega kot čakanje na (dobrodošlo) smrt.
Maja Kalaš
