Poletni dopusti zahtevajo nekaj načrtovanja. Za brezskrbne počitnice se moramo odločiti tudi kje bo le-te preživel naš štirinožni prijatelj. Nekateri se odločijo potovati s svojim kosmatincem, drugi izberejo hotel za živali ali pa jih prepustijo domači oskrbi. Nikakor pa ni opravičila za to, da v času poletnih dopustov število živali v zavetišču skokovito naraste.
Število zapuščenih mačk se ne zmanjšuje
Vsako poletje zavetišča pokajo po šivih. Medtem ko se stanje glede zapuščenih psov izboljšuje, saj je teh vse manj, se problematika z zapuščenimi mačkami ne izboljšuje. Ne le prostoživeče muce, zapuščeni so tudi mladi mucki udomačenih mačk. Te je težko identificirati, saj so le redke označene z mikročipi. Zaradi prenatrpanosti zavetišč so ta primorana tudi omejiti sprejem mačk. V takih primerih lahko zavetišče sprejme zgolj bolne in poškodovane živali, zdravim udomačenim mucam pa poskuša najti začasne posvojitelje. Prostoživeče muce po kastraciji ali sterilizaciji vrnejo v naravno okolje takoj, ko si opomorejo od posega, včasih že isti dan. Nenadzorovano lastništvo mačk ne omogoča identifikacije živali, prav tako pa ni spremljanja rojstev legel mačjih mladičkov, kar brezbrižnim lastnikom omogoča, da jih brez posledic zavržejo. (((ZANAROCNIKE)))
Več težav v času poletja
Zavetišča opozarjajo na številne problematike, s katerimi se srečujejo poleti. V tem obdobju upade število posvojitev živali iz zavetišč, zapuščenih živali pa je več, kar lahko pomeni tudi približno 20 odstotkov več živali v zavetiščih v tem obdobju kot med letom. Čeprav so skrbniki dolžni poskrbeti za svoje živali, kampanje zavetišč in ljubiteljev živali pa vse glasnejše, se ne le Slovenija, temveč tudi številne druge države soočajo z naraščanjem števila zapuščenih živali v poletnih mesecih. Medtem ko mnogi brezskrbno dopustujejo, se oskrbniki v zavetiščih in prostovoljci soočajo s problematiko naraščajočega števila zapuščenih muck, ki lahko celo v enem samem zavetišču preseže številko 200.
Problematika brez meja
S povečanim številom zapuščenih mačk se ne soočajo le slovenska zavetišča. Problematika je razširjena tudi v bližnjih državah. S hudimi težavami se soočajo zavetišča v sosednji Italiji. Zaradi poletnih dopustov tam vsako leto zapustijo kar 300 tisoč psov in mačk, saj jih lastniki ne vzamejo s seboj, niti ne uredijo varstva v času svoje odsotnosti. Od tega kar 85 odstotkov zapuščenih živali v Italiji umre v dvajsetih dneh po zapustitvi, predvsem zaradi nevarnosti, ki nanje prežijo na cesti, kar pa povzroči tudi porast števila prometnih nesreč. Kapacitete italijanskih zavetišč so premajhne, da bi lahko sprejeli vse brezdomne živali, četudi jih deluje kar 990. Obdobje od začetka junija do konca avgusta je še posebej kritično, medtem pa se soočajo tudi s številnimi žalostnimi konci psov in mačk, ki so jih skrbniki pustili čakati v stanovanju brez vode in hrane ali celo v avtomobilu. Nič bolje ni niti v Španiji. Številke zapuščenih živali se povzpnejo še više v Franciji. Francozi vsako leto zapustijo kar 60 tisoč živali v času poletnih dopustov. Lastniki jih pogosto v zavetišče z različnimi izgovori odpeljejo kar sami, drugi pa svoje kosmatince preprosto zavržejo ali zapustijo. Problematika v državi z več kot šestimi milijoni hišnih ljubljenčkov, kar je tudi največ v Evropi, močno zaznamuje poletne dni. Čeprav je nelegalno zapustiti žival, pa je lastnike težko odkriti in s sankcijami omejiti nedopustna dejanja.
Kazni za brezbrižne skrbnike
Zaradi premalo nadzora nad lastništvom mačk je težko zaslediti kršitve zakonodaje. Pri nas so kazni za tako brezbrižna dejanja tudi sicer precej blage. V 15. členu Zakona o zaščiti živali so navedena prepovedana ravnanja, med katera sodi tudi namerna trajna ali začasna zapustitev živali. Če v tem primeru nastanejo posledice, ki jih opredeljuje 4. člen zakona, se dejanje obravnava kot mučenje živali. Globe za posameznike pa segajo do 1200 evrov.
Kaj lahko storimo?
Nekateri vidijo rešitve v strožji zakonodaji, saj bi visoke kazni lahko zmanjšale število malomarnih lastnikov, ki zapustijo kosmatinca za teden dni brezskrbnega namakanja v morju. Problematiko bi lahko izboljšal tudi poostren nadzor območij, ki bi ga izvajale lokalne skupnosti, zadolžene za oskrbo zapuščenih živali. Večji nadzor bi bilo smiselno uvesti tudi nad nesteriliziranimi in nekastriranimi štirinožci. V primeru, da najdemo žival, moramo najprej preveriti, ali sploh gre za zapuščeno žival in če je le možno preveriti tudi ovratnico. Če na ta način ne moremo identificirati in kontaktirati lastnika, se za nadaljnjo pomoč lahko obrnemo na pristojno zavetišče. Nikakor pa ne smemo zatisniti oči, ko opazimo zapuščenega kosmatinca. Ključno je tudi ozaveščanje, ki se bo morda dotaknilo izgubljene vesti malomarnih skrbnikov ali pa spodbudilo sosede, da pravočasno reagirajo in kruto ravnanje prijavijo.
Glede na številne možnosti kam s svojim kosmatincem v času dopustovanja in številne dni, ki nam jih popestrijo naši štirinožni prijatelji, je število zapuščenih živali nesprejemljivo. Ne le poleti, temveč celotno leto. Kosmatinci niso le razvedrilo v jesenskih dneh ali dokler ne odrastejo. So družinski člani, ki s tem, ko sprejmemo skrbništvo, prinesejo tudi skrb in odgovornost. Noben izgovor, da zapustimo živo bitje, ni opravičljiv. In rek »zavreči kot psa« je le puhla fraza, ki ne sme obveljati kot splošna resnica. Opozarjanje in ozaveščanje lahko vplivata na vedenje drugih, najprej pa moramo začeti pri sebi.
Enja Zagoršek
Objavljeno v štirinajsti številki revije Mucek
