Priznam, v navalu septembrskih obveznosti moram že prav dobro pomisliti, kaj vse je bilo ta teden na urniku mojih mačonk! Torej, kje smo ostali?
Prejšnji teden sem po amatersko diagnosticirala Šmuelove kožne težavice in kar se je dalo hitro kupila dve jekleni posodici za vodo, eno za v hišo in drugo za zunaj. Moram reči – menjava se je izkazala za revolucionarno idejo! V nekaj dneh od nakupa sem nekajkrat opazila iz nje piti tudi Maco (ki je, mimogrede, trenutno na dieti iz mokre hrane, ker se nad njo zmrduje in se hrana potem pokvari). Šmuelovi mozoljčki so se zelo izboljšali! Najprej je imel sicer kar velik izbruh, čim pa sem upokojila plastične posodice, se je stanje precej umirilo in popravilo. Tudi sam se je začel spet bolj redno čistiti okoli gobčka.
Nismo pa še zaključili tudi s prišleki. Tokrat nas je nepričakovano sredi popoldneva obiskal majcen tigrast mačji samček! Po poizvedovanju sem izvedela, da se je baje že nekaj tednov sprehajal v okolici in iskal nov dom, tokrat pa je prvič zašel tudi na naše dvorišče. K sreči sem bila na terasi in sem ga kaj hitro opazila, v vsakem primeru pa bi mi prisotnost nenajavljenega gosta hitro javila Maca. Malega muca ni sprejela ravno z odprtimi tačkami. Pihala je nanj in glasno mijavkala, muca pa to niti ni motilo. Bil je zelo radoveden in komaj je čakal, da spozna nove prijatelje svoje vrste. Nisem si mislila, da je sicer sramežljiva Maca tudi tako teritorialna! K
malu se je umaknila in gosta opazovala z varne razdalje. Šmuel ga je sprejel nekoliko lepše. Vzdrževal je razdaljo in mucka budno opazoval, a ga ni odganjal. Vmes sta se celo na hitro ponoskala! Zelo zanimivo je bilo opazovati njihovo interakcijo! Mali mačkon je bil sestradan hrane in pozornosti. Čim sem ga vzela v naročje, je začel glasno presti, božanja pa mu kar ni in ni bilo dovolj. Vmes sem bila precej pozorna tudi na moja mačkona, saj nisem želela, da postaneta ljubosumna. Zagnala sem intenzivno »reševalno akcijo«, muca nahranila in natovorila v prenosno mačjo škatlo, v roku ene ure pa je že čakal v ambulanti veterinarske klinike, da ga prepeljejo v zavetišče. Upam, da bo s polnim trebuščkom kmalu predel na čisto svojem kavču. Vsaka muca si to zasluži! In prepričana sem, da bo malček s svojo simpatičnostjo in karakterjem, ki te v trenutku osvoji, našel nove skrbnike kot bi mignil!
Zares škoda, da ga nismo mogli obdržati pri nas. Nenazadnje je bila tudi Maca najdenka, in prav tako muc Mile, ki je bil naš ljubljenec pred Maco in Šmuelom… Žal mi je, da muca nisem uspela začasno poimenovati. Nekoliko prehitro je vse steklo, da bi mu lahko izbrala ustrezno ime.
Skoraj z gotovostjo lahko trdim, da je bil mali mačkon še en primer zavrženega mladička. Ljudje si na žalost prepogosto omišljajo domače ljubljenčke, vendar ne pomislijo, da se bodo nesterilizirane/nekastrirane mačke v primeru zunanjega bivanja tudi razmnoževale. Za neželjen naraščaj pa jim ni mar, to več ni njihova skrb. Nezaželjene mladičke odvržejo, živalice pa so obsojene na tavanje po okolici, prosijo za pozornost, hrano in dom, za katere ni zagotovljeno, da jih bodo res dobili. Ne pripadajo nikomur, iščejo svoj prostor pod soncem, kako se bo obrnila njihova prihodnost, pa je odvisno od gole sreče. Zato PROSIM, sterilizirajte in kastrirajte ter na to, če je le mogoče, opozarjajte tudi druge!!! Žival je odgovornost in ne igrača!!!
Pa še to – če bi kdo muca rad vzel za svojega, bo na vas čakal v zavetišču Turk, kjer so ga sprejeli odprtih rok. Povem vam, tako crkljivega, igrivega, prijaznega, družabnega in mehkega muca še niste videli!
Urša Lesar
