Zavetišča za živali pogosto v svojo oskrbo sprejmejo mačke lastnikov, ki pričakujejo prvega otroka. Ljudje pogosto navajajo, da so mačke hudobne in ljubosumne na otroke ter da jih opraskajo. Mnogo parov, predvsem pa bodočih mamic, ima svoje mačke veliko let prej, preden se odločijo za družino, ampak svojo mačko zavrnejo v trenutku, ko pride otrok. Tako, kot se pripravimo na prihod novega družinskega člana, moramo na prihod pripraviti tudi svojo mačko. V takem primeru bo naš otrok lahko užival v odraščanju z mačko, ki mu bo pomagala razvijati spoštljiv odnos do živali, hkrati pa bo izboljševala tudi otrokov imunski sistem.
Vprašanje, ki bi si ga morali najprej zastaviti, je, kako se bo naša mačka sploh odzvala na novo nastalo situacijo. Mačke, ki niso samozavestne in so večinoma odvisne samo od vas, pred drugimi ljudmi pa se skrivajo, lahko postanejo v taki situaciji ljubosumne, hkrati pa bodo tudi z markiranjem poskušale prekriti vonj otroka. V tem primeru jim moramo pomagati, da postanejo samozavestnejše in manj odvisne od nas, preden otrok sploh pride v družino. Mačke, ki se jim posvečamo, bodo sicer imele ranjen ponos, vendar se bodo enako vključile v vzgojo in skrb za otroka, če jim bomo to dopustili. Neodvisne mačke, ki svojega lastnika vidijo samo kot »hotel«, ki nudi vse, pa otrok niti ne bo zanimal, dokler bodo dobile tisto, česar so vajene.
Mnoge mačke postanejo do otrok zaščitniške in jih vidijo kot svoje leglo. Po navadi zaženejo alarm, če dojenček kaže znake bolezni. Mnogi smo že slišali zgodbe babic in prababic, da so mačke zadušile dojenčke. Te zgodbe imajo kvečjemu skupno le to, da se je v resnici kaj takega zgodilo zelo redko. Na to temo je bil potrjen le en primer, pa še pri tem je šlo za oteženo dihanje otroka zaradi vdihavanja mačjega krzna. Zgodbe se tako pojavljajo na nosečniških forumih in vplivajo na mišljenja lastnic. Pregovori o tem, da mačke poskušajo otroke zadušiti, so torej brezsmiselni, saj bi jih kvečjemu lahko pripisali temu, da želijo otroke obraniti podhladitve. Zavedati se moramo, da se čustva mačke razlikujejo od čustev ljudi, mačka pa svojih dejanj ne bo storila iz ljubosumja ali maščevalnosti. Že samo uporaba posteljic, ki preprečujejo mački, da bi hodila k otroku, kadar ga ne nadziramo, nas bo razbremenila prask in stika z bakterijami.
Osnovni zdravstveni ukrepi
Vsaka nosečnica se na začetku nosečnosti sreča s preiskavami, kot je toksoplazmoza, ki jo povzroča Toxoplasma gondii, ki je eden najbolj znanih in zloglasnih mikroorganizmov, ki ga prenašajo mačke in lahko škodi še nerojenemu otroku. Odrasel človek preboli toksoplazmozo kot zelo rahel prehlad, če pa se ženska z njo okuži med nosečnostjo, pa okužba povzroči nepopravljive poškodbe na zarodku. Premalo se omenja tudi to, da mačke niso edini prenašalci te bolezni, ter da je veliko večja možnost, da se okužimo z neopranim sadjem in zelenjavo ter surovim mesom, predvsem domačega izvora, ki ni kontrolirano, kot če pobožamo mačko. Iztrebki postanejo kužni šele po enem dnevu, zato redno čiščenje stranišč pomeni zelo majhno tveganje za obolelost. Že samo z rednim čiščenjem mačjih stranišč in uporabo rokavic lahko možnost okužbe zmanjšamo. Hišne mačke so že v osnovi bolj zdrave kot zunanje, saj redko pridejo v stik s tistim, kar bi jim škodilo. Pomagamo si lahko tudi s tabletami proti zunanjimi in notranjimi zajedavci ter tako preprečimo stik otroka z določenimi patogeni.
Uvajanje nove rutine
Navajanje mačke na novo rutino mora biti postopno in še preden pride nov družinski član. Mački moramo omogočiti, da bo navzoča pri opravilih, kot so postavljanje posteljice in pospravljanje perila, ki ga bo nosil otrok. Imeti mora tudi možnost, da razišče prostor, v katerem se bo otrok gibal, in premaga svojo radovednost, zato bo pozneje ob prisotnosti otroka veliko manj radovedna, saj bo s prostorom že seznanjena. Zapiranje vrat in nameščanje ovir je v tem primeru nekoristno in neprimerno, saj je mačka navajena na svoj teritorij, ki ji ga v tem primeru odvzamemo, to pa lahko privede do neželenega obnašanja do lastnikov in otrok.
Če ste zaskrbljeni glede tega, da bo mačka hodila spat k vašemu otroku, zaščitite posteljico z mrežo. Taka mreža mora biti napeta, da je mačke ne uporabijo kot visečo mrežo. Po mnenjih raziskovalcev se najbolje obnesejo mreže proti komarjem.
Proti koncu nosečnosti v naročju ni več veliko prostora za ljubkovanje mačke, zato se odnosi med lastniki in mačkami nekoliko ohladijo. Nekatere mačke so navdušene nad premiki trebuha in raziskovanjem gibanja otroka. Po prihodu dojenčka pa včasih ob vseh obveznostih kar pozabimo nanjo, zato je najbolje, da partnerju ali starejšim otrokom naložimo nalogo, da se v tem času več ukvarjajo z mačko in ji nudijo pozornost, ki je mi trenutno nismo sposobni. Kljub temu je treba najti nekaj časa, po navadi zvečer, ko otrok zaspi, in se posvetiti svoji mački.
Po prihodu otroka
Vsak lastnik bi moral poskrbeti, da sta otrok in mačka ločena vsaj med hranjenjem. Posode za hranjenje mačk naj bodo ločene od površin za pripravo jedi dojenčka. Prav tako je dobro, če površine, na katerih pripravljate hrano za otroka, pred tem razkužite, še posebej, če se je mačka gibala po njih. Učinkovita zaščita pred raznašanjem bakterij po stanovanju je tudi uporaba pokritega mačjega stranišča, ki prepečuje umazanijo zunaj stranišča, ko mačke kopljejo. Razlito otroško hrano je pametno čim prej odstraniti, da je mačka ne okuša in razvije navade, da ob pripravi take hrane prisostvuje.
Higiena, ki je potrebna v tem času, se nanaša tudi na ljubkovanje in skrb za naše mačke. Po ljubkovanju, čiščenju stranišč, ležišč in tudi mačjih posod si je treba umiti roke, po potrebi tudi razkužiti. Najpreprostejša je uporaba gumijastih rokavic, ki jih po uporabi zavržemo.
Po prihodu otroka se bo mačka najverjetneje odzvala radovedno, zato ni potrebna panika vsakič, ko mačka ovohava otroka ali se smuka okoli postelje. Radovednost po navadi hitro izgine, mačke pa najdejo drugo razvedrilo. Toplina dojenčka je za mačke privlačna, vendar se mačke izogibajo otroških obrazov, saj nasploh ne marajo človeškega dihanja, zato ni bojazni, da bi dojenčka zadušile. Mačkam v takih primerih preprečimo dostop do otroka, ko spi. Še posebej priporočljivo je, da preprečimo dostop mačkam, ki se prosto gibljejo zunaj, saj prenesejo v prostor nezaželene bakterije, ki bi lahko povzročile bolezni. Čeprav se sliši neprijetno, je mačkam treba preprečiti tudi dostop do uporabljenih plenic, saj jih tak vonj lahko privabi, zato bodo z veseljem pokukale tudi tja.
Mačke in otroka v istem prostoru nikoli ne puščamo brez nadzora. Čeprav mačka ni agresivna do otroka, ga lahko hitro opraska. Večina prask so posledica radovednega dotikanja otroka med plazenjem in brcanjem. Otrokovi hitri gibi mačko ujamejo nepripravljeno, ta pa se lahko brani z uporabo krempljev. Mačke in nežna koža pač ne gredo skupaj. Preprečiti moramo tudi lizanje otroka, saj mačke v ustih nosijo bakterije in klice, še posebej po uporabi stranišča, vendar to ne pomeni, da otroka razkužujemo že ob vsakem dotiku mačke, saj vseeno potrebujejo nekaj stika s klicami, da razvijejo dober imunski sistem.
Z novim družinskim članom pridejo tudi številni obiski. Pomembno je, da obiskovalce opozorimo na to, da bodo pozornost posvečali tudi mački in ne samo otroku, saj se mačke tako počutijo zavrnjene. Otrok je tudi del njihovega življenja, zato morajo čutiti, da so prisotne in zaželene pri vzgoji otroka, hkrati pa ga tako tudi bolje sprejmejo. Glasen in siten otrok v njihovem življenju pomeni stres, zmedene pa postanejo tudi, ko ste zaradi pomanjaknja spanja razdraženi tudi lastniki. (((ZANAROCNIKE)))
Začetek gibanja
Ko se vaš malček začne gibati naokoli, ostaja osnovna higiena, omenjena prej, ista. Plazenje prinaša tudi raziskovanje prostorov, zato moramo poskrbeti, da malček ne more priti v stik z mačjo hrano. Ta naj bo mačkam dostopna, vendar samo na mestu, ki ga otrok ne more doseči. Če se slučajno zgodi, da otrok pride v stik s hrano in jo tudi poje, ne paničarite. V mačji hrani ni ničesar, kar bi otroku lahko na kakršenkoli način škodovalo, v prihodnosti pa le poskrbite, da se kaj takega ne ponovi več. Onemogočiti je treba tudi navzkrižni stik z iztrebki. Torej preprečiti otroku stik z mačjim straniščem in stik mačke s kahlicami. Vonj otroških izločkov lahko mačke spodbodi k markiranju, kar pa po navadi s težavo odpravimo.
Ko se vaš otrok začne zavedati mačke, ga moramo že od začetka naučiti nežnega in pravilnega rokovanja z njo. Otroci se morajo naučiti, da mačke niso igrače, temveč živa bitja. Že na začetku je treba otroku jasno povedati, naj mačke ne vlači okoli kot igrače, da se je za rep ne prijemlje in da se speče mačke ne moti. Če je le mogoče, namestite mački visoke police, ki jih laho dosežejo, hkrati pa so zunaj dostopa otrok. Večina mačk se raje umakne na varno mesto, kot da bi škodovala otroku. Znano je, da so mačke bolj strpne do otrok, ki imajo prirojene genske in dedne napake, ki se kažejo kot bolezni (na primer avtizem).
Pomembno je tudi, da otroka naučimo osnovnih vzorcev komunikacije z mačkami. Razložimo mu, da pihanje in miganje z repom pomeni »pusti me na miru«, medtem ko predenje in stik z glavo pomenita, da mački prija. Ko se otrok nauči mačko spoštovati in je ne nadleguje, bosta odlično sobivala. Če med igro slučajno pride do prask in ugriza, mačke ne kaznujemo in je ne krivimo za dejanja, temveč otroku razložimo, da njegovo rokovanje za mačko ni bilo primerno, ter ga tako naučimo, da se bo takih situacij v prihodnje izogibal. Zgodnji stik otroka z živalmi je ključ do poznejšega spoštovanja in razumevanja živali.
Pozitivni učinki mačke na otroke
Mačke prinesejo v družino ljubečo naravo posameznikov, priložnosti, da se družina kdaj skupaj nasmeji, predvsem pa priložnost staršem, da svoje otroke naučijo določenih rutin, odgovornosti, empatije in spoštovanja.
Vključevanje mačke v neko družinsko rutino lahko traja kar nekaj časa, predvsem pa je za to potrebno veliko truda in potrpljenja. Zato je pomembno, da meje postavljajo starši, ki preprečijo otrokom, da bi mačko po nepotrebnem vznemirjali in jo dražili. Te meje bodo zagotovile, da se tudi mačka navadi na novo okolje in rutine ter, da so ljudje okoli nje zato, da jo imajo radi in zanjo skrbijo. Ko otrok enkrat dojame, kako komunicirati s svojo kosmato prijateljico, začnemo uvajati tudi skrb zanjo. Stopnja odgovornosti pri skrbi za mačko naj bo primerna starosti. Naloge, ki jih opravljajo otroci do 5. leta, naj bodo preproste in vedno pod nadzorom staršev, vključujejo pa naj pomoč odraslemu človeku pri krtačenju mačke, pospravljanju njenih igrač, dodajanje hrane in pospravljanje mačjih posod, ko mačka poje.
Pri otrocih, starih od 5 do 10 let, lahko povečamo stopnjo odgovornosti tako, da mu ob kontroli dovolimo, da omenjena opravila naredijo sami. Povečati jim moramo vključevanje v negovanje mačke ter čiščenje za mačko bodisi po hranjenju bodisi tam, kjer je leži. Pomembno je, da otroci začnejo pri tej starosti mačko tudi hraniti, vendar še vedno ob skrbnem nadzoru, saj mačke včasih na hrano komaj čakajo in lahko reagirajo nekoliko bolj agresivno.
Po desetem letu starosti lahko otroci brez problema opravijo vse naloge sami, dodamo pa tudi skrb za čiščenje mačjega stranišča. Ta naloga najbrž otroku ne bo dišala, vendar se mora zavedati, da z vsemi prijetnimi opravili pridejo tudi malo manj prijetni, ki pa se morajo opaviti. V najstniških letih se lahko zanimanje za žival in predvsem skrb zanjo zmanjšata, zato se je treba takrat z otrokom o tem pogovoriti.
Medtem ko naša mačka pomaga otroka naučiti odgovornosti in empatije, pa pogosto predstavlja neprecenljivega in včasih tudi najboljšega prijatelja, ki je tam vedno, ko ga otrok potrebuje, ko odrašča. Mnogi otroci govorijo s svojo mačko ter ji zaupajo svoja čustva in skrbi, ki jih staršem ne bi povedali. Mačke so dobri poslušalci in otrok za besede nikoli ne kaznujejo. Da med otrokom in mačko nastane tako tesna vez, bi lahko razložili na način, da niti živali niti otroci niso sposobni soditi drugih glede na prvi vtis kot odrasli ljudje. Otroci, ki sobivajo z mačko, so po naravi bolj družabni in lažje komunicirajo. Na tak način bodo imeli veliko več prijateljev, o svojih občutkih in čustvih pa bodo sposobni veliko bolj odkrito govoriti.
Mogoče se tisti, ki nimajo živali, s tem ne bi strinjali, saj velikokrat slišimo, da živali ne sodijo v stik z otroki zaradi nehigiene, zato me velikokrat stisne pri srcu, ko vidim starše, kako kričijo na svoje otroke, ko ti v parkih poskušajo priti v stik z živaljo, pa vendar ima žival na zdravje otroka velik vpliv. Vse več raziskav se pojavlja na to temo, iz njih pa je mogoče razbrati, da so otroci, ki so v tesnem stiku z mačkami, manj bolehni. Predvsem se zmanjša število alergij, pa tudi glavobolov, težav želodcem, mehurjem, nespečnostjo in koncentracijo. Stik z mačko pomaga otrokom, da se spostijo in premagajo stres, ljubkovanje pa zmanjšuje krvni tlak, kar zmanjša možnost za bolezni srca in ožilja. Pri najstnikih prisotnost mačke zmanjša depresivnost, prav tako mačka prežene občutek ničvrednosti, samote in misli na samomor, saj je boljši poslušatelj, hkrati pa ima otrok občutek, da ga nekdo potrebuje in je od njega odvisen.
Naše ljubljenčke imamo najverjetneje za člane družine in nam pomenijo veliko, vendar pride čas, ko se moramo od njih tudi posloviti. Bolj kot je mačka vključena v življenje otroka, bolj trdna je vez med njima, zato izguba mačke za otroka predstavlja veliko socialno in čustveno razrvanost, stres je tako še večji, zato so prilagoditve in čas za sprejem tega zelo dolgi.
Za otroke je smrt živali po navadi prvo bližnje srečanje s smrtjo, zato ne sme postati tabu. Otroci morajo imeti možnost, da dogodek temeljito obdelajo. Po navadi smrt povzroči občutek, da nimajo več koga, ki bi jih razumel, in nekoga, za katerega bodo skrbeli, pojavi pa se tudi dolgo obdobje žalovanja. Zapomniti si moramo, da je bila žival za otroka zelo pomembna, zato pogovori o njej in skupnih preživetih trenutkih zmanjšajo bolečino. Pomagajo tudi ogledi družinskih videoposnetkov in slik, na katerih je ljubljenka. Prav tako se otroci žalovanja za živaljo ne smejo sramovati, če želimo, da imajo do smrti zdrav odnos, zato otroka ne tolažimo z besedami, kot so »Saj je bila že stara!« ali pa »Saj je samo žival!«. Taka tolažba vpliva negativno in po navadi celo škodi otroku, saj po navadi te besede uporabijo odrasli ljudje, ki nikoli niso imeli takega odnosa do živali, ki jih imamo lastniki in tega ne bodo nikoli razumeli. V fazi žalovanja lahko druga mačka pomaga preboleti otrokovo krizo, vendar prejšnje živali ne bo nikoli nadomestila.
Mirjana Žolger
Objavljeno v osmi številki revije Mucek
