Nosečke imajo kup vprašanj… Občasno se najde kakšna nazadnjaška ginekologinja, ki nosečko prestraši z boleznijo, imenovano toksoplazmoza, ki pri plodu med drugim povzroči tudi poškodbe možganov, pri tem pa »pozabi« omeniti, da je večja verjetnost, da jo dobimo z uživanjem surovega mesa (na primer tatarskega bifteka ali slabo pečenega svinjskega zrezka) ali pa z okuženo solato, kot pa z mačjimi iztrebki. Že tako si vsak lastnik mačke po čiščenju mačjega stranišča umije roke, ne dvomim pa, da so nosečke pri tem še posebej pazljive.
Zagotovo se vsaka nosečka vsaj enkrat vpraša, kako bo z mačko, ko pride dojenček. Če že nihče drug, ima zagotovo stara teta v tretjem kolenu na zalogi zgodbo, kako se je pred davnimi leti mačka ulegla na dojenčka…
Seveda pri nas ni bilo drugače. Ljudje, ki me poznajo, vedo, da so mačke in psi del naše družine. Čeprav je bilo morda videti, da pred prvim otrokom nisem razmišljala o možnosti, da bi moji mački ali pes lahko škodovali otroku, se mi je tu in tam to vprašanje le prikradlo v misli. Ker sem jim zaupala, sem se o tem odločila razmišljati pozneje, ko bomo videli, kakšno bo naše življenje z dojenčkom.
Dovolj zgodaj sem uredila otroško posteljico v spalnici ter v dnevno sobo postavila voziček s košaro in ležalnik za dojenčka. Radovedni mački sta »pomagali« že pri sestavljanju in natančno preverili vse nove vonjave, pravzaprav pa so jima bile bolj všeč embalažne škatle. Nisem ju podila, saj je za mačke, prav tako kot za otroke, prepovedan sadež najslajši. V dojenčkovih stvareh jima že od vsega začetka nisem dovolila spati. Njuno začetno veliko zanimanje sem precej zmanjšala, ko sem jima na kavč nastavila novo posteljico zanju, ne preveliko, da sta se prijetno stiskali. Otroška posteljica in košek vozička sta bila pokrita z mrežo proti komarjem, da je bil mačkama dostop otežen.
Ko smo prinesli domov našega prestolonaslednika, ga je v preverjanje dobil najprej pes. Ta je po minuti vohanja sklenil, da ga speče bitjece sicer zanima, vendar ga bo naprej opazoval z razdalje. Naslednji sta bili mački, ki sta si vzeli precej več časa, po nekaj minutah pa sta dojenčka označili za našega – se z glavo pomuzali po njegovih nogicah.
V začetnih tednih smo bili vedno pozorni, kje se naši dve kosmatinki nahajata, kadar je dojenček spal. Niti enkrat se ni zgodilo, da bi se prikradli k njemu v posteljico. To se je začelo dogajati šele pozneje, ko ju je sam klical. Takrat pa je bil že dovolj star, da bi se mački izmaknil, če bi se ta slučajno ulegla nanj.
Dojenček je rasel, začenjal sedeti, se plaziti, shodil, spregovoril… Mački in pes pa vedno ob njem. Pridružil se nam je še mucek, mladič, ki kljub svoji živahnosti in razigranosti niti enkrat ni pozabil, da se s človeškim mladičem igra bolj nežno kot z odraslimi ljudmi. Drugega dojenčka smo enako kot prvega predstavili našim živalim, ki so ga sprejele prav tako dobro kot prvega.
Otroke je že pri prvih dotikih živali treba učiti nežnosti, ker jih malčki lahko precej trdo primejo. Dobro vzgojene mačke in psi takšne začetne grobe prijeme lepo prenesejo in ne zamerijo. Otroci zelo hitro razumejo, če so nežni z mačkami, saj dobijo to nežnost hitro povrnjeno. Grobost pa pomeni, da mačka ne pride več blizu.
Ključnega pomena je obojestransko spoštovanje. Otrok mora spoštovati mačko, ta pa otroka. Starši pa smo odgovorni, da svojega otroka naučimo spoštljivega ravnanja, ne samo z mačkami, psi in drugimi živalmi, temveč tudi do soljudi. (((ZANAROCNIKE)))
Pomembno je tudi, da se lahko žival umakne, kadar ima dovolj otroške nežnosti in igranja. Mačke se najraje umaknejo nekam višje, na primer na otrokom nedosegljivo polico plezalnega drevesa. Radovednice imajo od tam krasen razgled na dogajanje, če bi se morebiti pozneje le odločile sodelovati pri igri.
Mačke so del mojega življenja od vsega začetka, in prav tako so del življenja moje družine, ki šteje štiri otroke, od srednješolca do dojenčka. Moji otroci so zdravi, uspešni v šoli in pri zunajšolskih dejavnostih, brez alergij ter nikoli opraskani od mačk. Res pa je, da imamo na skoraj vsakem oblačilu kakšno dlako.
Znova in znova se dogaja, da naletimo na kakšne »fine ljudi«, ki imajo o sobivanju otrok in živali veliko povedati, kakšna umazanija je to, kako neodgovorni starši smo in podobne neumnosti. Na srečo je z več študijami dokazano, da so otroci, ki odraščajo z živalmi, bolj zdravi in odporni, dojemljivejši pri učenju, bolj komunikativni ter na splošno bolj inteligentni.
Strah, da so mačke umazane, je pretiran. Zdrave notranje mačke so skoraj zagotovo bolj čiste od večine ljudi, ki prijemajo vratne kljuke, nakupovalne vozičke, denar in drugo ter potem dojenčkove rokice, ki jih ta nese v usta.
O toksoplazmozi pa le toliko: še vedno je nimam, čeprav sem bila v stiku z najmanj pet tisoč mačkami v petnajstih letih, odkar jih vzrejam in razstavljam. Na razstavah sem tudi kot sodniški pripravnik ali pa kot stevard, ki sodniku pomaga, kar pomeni, da gre skozi moje roke okoli sto različnih pasemskih in včasih tudi domačih mačk na vikend.
Tina Testen
