Notranji zajedavci pri mački

Zajedavstvo ali parazitizem je pojav, pri katerem dva različna organizma živita v skupnosti. Gre za odnos, pri katerem zajedavska vrsta živi na račun gostiteljske vrste.

V grobem delimo mačje zajedavce na gliste (Nematoda) in trakulje (Cestoda).

Med glistami je najbolj razširjen zajedavec Toxocara cati, ki zajeda v tankem črevesju mačk. Veliko število glist v tankem črevesju povzroči poškodbe sluznice, zato živali slabše izkoriščajo zaužito hrano. Mačke z močno okužbo imajo močno napet trebuh, prav tako pa so tudi bolj dovzetne za druge bolezni. Veliko število glist v črevesju lahko povzroči nepravilno gibanje črevesja, vihanje ali zasuka črevesa. Če živali takoj ne zdravimo, je izid lahko smrten.

Med trakuljami je pri mačkah najbolj razširjena trakulja Diplidium caninum. Ta vrsta trakulje je dolga okoli 60 milimetrov. Izloča členke (odrivke), velike nekaj milimetrov, belo-rumene barve, ki se premikajo. Opazimo jih v blatu ali pa se prilepijo na dlako ob zadnjični odprtini živali. Jajčeca v posušenih odrivkih lahko preživijo tri do štiri mesece. Odrivki z živali padejo na tla, tam, kjer se žival najpogosteje zadržuje. Jajčeca (ki so v odrivku) požre ličinka bolhe, ki je vmesni gostitelj. Med preobrazbo boljše ličinke v odraslo bolho se v njej v razvojno obliko preobrazi tudi jajčece trakulje, s katero se okuži mačka, ko požre bolho ali njene iztrebke. Klinični znaki mačke, okužene s trakuljo, so shujšanost, hkrati pa tudi požrešnost, prav tako pa se lahko pojavijo krči in občasna paraliza.

Kako pridejo zajedavci v telo mačk?

Paraziti se nahajajo povsod okoli nas. Mačke jih lahko zaužijejo z onesnaženo vodo ali hrano ter skozi dihalne poti. Ali se bodo določeni paraziti lahko naselili v telesu gostitelja, je odvisno od različnih dejavnikov, od katerih so najpomembnejši: izpostavljenost parazitom (življenjsko okolje) in imunski sistem mačke. Da paraziti ne bi prišli v telo, je skoraj nemogoče preprečiti.

Kako prepoznamo, da ima naša mačka zajedavce?

Pri manjši invaziji glist navadno ne opazimo nobene spremembe. Z laboratorijsko diagnostiko dokažemo lahko le jajčeca parazitov. Ko število parazitov naraste, začne žival izgubljati težo kljub nespremenjenemu ali celo povečanemu teku. Spremeni se tudi kakovost dlake, zaradi slabše odpornosti pa so naši ljubljenčki bolj dovzetni za različne bolezni. Pri zelo močni invaziji glist se opazijo odrasli zajedavci v iztrebkih, žival jih lahko tudi izbruha. Včasih so prisotne tudi prebavne motnje. Glistavost je še posebej nevarna pri mladičih. Glistavi mladički imajo značilno napet trebušček, preostalo telo pa je mršavo. Največkrat se okužijo od mame, že ko so še v gnezdu. Pri zelo mladih mačkah je bolezen pogosto smrtna. Trakuljavost mačke lahko ugotovimo, če pod repom živali opazimo odrivke, ki se premikajo po dlaki. V iztrebkih živali s trakuljo je lahko prisotna tudi kri. (((ZANAROCNIKE)))

Kako se lahko znebimo zajedavcev pri mački?

Na trgu so raznovrstni pripravki proti notranjim zajedavcem. Veterinar glede na starost, stopnjo okuženosti z zajedavci in slog življenja vašega ljubljenca svetuje uporabo ustreznega preparata. Tablete so najpogostješe, pa tudi zelo učinkovite, če so uporabljene pravilno. Druga oblika so paste, ki so primerne predvsem za mladiče v prvih tednih življenja. Ustrezna količina se določi glede na telesno težo živali. Pri nekaterih vrstah past je treba odmerek ponavljati tri dni zaporedoma, sicer na trakuljo ne učinkujejo. Pasta se po navadi stisne kar v gobček, upornim mačkam pa jo lahko nanesemo kar na tačko, saj jo bodo pozneje same očistile z jezikom. Ampule so kot oblika pripravka proti zajedavcem najuporabnejše predvsem zaradi preproste uporabe. Pri mačkah je dajanje zdravil včasih zelo težavno, zato je pomembno, da je izbran preparat, ki ga najlažje apliciramo.

Kako pogosto je treba razglistiti žival?

Najpomembnejše je preprečevanje okužbe. Ko opazimo, da naša žival izbruha zajedavce oziroma jih najdemo v blatu, je že močno okužena. V takem primeru samo enkratno zdravljenje velikokrat ni popolnoma učinkovito, terapijo moramo čez določen čas ponoviti. Odrasle mačke preventivno razglistimo vsake tri do štiri mesece (tri- do štirikrat letno). Mladiče prvič razglistimo v starosti treh tednov, nato do šestih mesecev ponavljamo vsak mesec, od šestih mesecev do enega leta pa vsake dva meseca.

Za preprečevanje okužbe mačk s trakuljo je zelo pomembno tudi odpravljanje bolh, saj so bolhe vektorji – prenašalci, ki pasivno prenašajo trakuljo. Pri tisti živali, kjer smo opazili močno invazijo z notranjimi zajedavci, odmerek antiparazitika ponovimo čez 14 dni.

Zakaj so mačji zajedavci nevarni tudi za ljudi?

Odrasle živali, okužene z notranjimi zajedavci, velikokrat ne kažejo nobenih znakov, vendar z iztrebki izločajo razvojne oblike v okolje, kar predstavlja nevarnost za ljudi in živali.

Za človeka je lahko nevarno, če nevede zaužije odrivke trakulje. Namreč razvije se lahko mehurnjak – vmesna razvojna oblika trakulje. Ta lahko doseže velikost otroške glave, pojavi pa se lahko kjerkoli v telesu, tudi v glavi, zato je za zdravje človeka zelo nevaren. Edino zdravljenje je kirurška odstranitev tvorbe.

Preprečevanje glistavosti in trakuljavosti je zato izrednega pomena.

 

 Katarina Ponikvar, dr. vet. med.

 

Objavljeno v osmi številki revije Mucek