Vse več odgovornih lastnikov se odloči za kastracijo svojih mačk. Izraz kastracija pomeni odstranitev jajčnikov oziroma testisov, s čimer dosežemo neplodnost in preprečujemo neželeno spolno vedenje. Tako prispevamo h kontroli (pre)številne mačje populacije in izboljšamo kakovost življenja svoje živali. Ne smemo pa pozabiti, da je kastracija kirurški poseg, ki se izvaja v splošni anesteziji, zato živali po posegu potrebujejo posebno oskrbo.
Hrana
Večino lastnikov najprej zanima, kdaj lahko nahranijo svojo mačko. Povsem primerno je, da živali ponudimo hrano še isti dan proti večeru. Obrok naj bo nekoliko manjši kot običajno, da ne obremenimo od narkotikov razdražen želodček. Uvajanje posebne diete običajno ni potrebno, pač pa ostanemo pri hrani, ki jo je mačka že vajena. Seveda ni nič narobe, če jo nekaj dni hranimo z lažje prebavljivimi obroki, ki so sestavljeni iz kuhanega, nemastnega (belega) perutninskega mesa, riža in puste skute. Na voljo je tudi tovarniško pripravljena dietna hrana, ki jo dobimo v veterinarskih ambulantah. Nov obrok postopoma uvedemo že pred kastracijo, tako da vsak dan z novo hrano zamenjamo po eno četrtino stare. V štirih dneh bomo tako zamenjali celoten obrok, kar bo manj stresno za mačja prebavila.
Lahko se zgodi, da bo mačka, ki je že po naravi izbirčna, po kirurškem posegu odklanjala hrano. V tem primeru posežemo po posebno okusnih, zelo dišečih zalogajčkih. Zelo privlačna je pečena hrana – belo piščančje meso ali riba. Izogibamo se mastni hrani (hrenovke, klobase, salama), saj je težko prebavljiva.
Vzrok za neješčnost je lahko tudi bolečina, ki se pojavi po operaciji. Če mačka odklanja hrano več kot 24 ur po kastraciji, je priporočljiv kontrolni pregled pri veterinarju.
Poseben primer so zelo mlade živali (pred petim mesecem starosti), ki morajo zaradi nevarnosti hipoglikemije jesti takoj, ko so sposobne. Te običajno nahranijo že v ambulanti.
Bolečina 
Večina živali po kastraciji ne kaže nobenih znamenj bolečine. Takoj ko se dobro prebudijo ter jih mine slabost in vrtoglavica, so živahne in igrive. To še posebno velja za moške mačke, saj pri njih poškodujemo le kožo in podkožje. Pri ženskih mačkah se bolečina izrazi pogosteje, saj njihova rodila ležijo v trebušni votlini, zato je tudi rana obsežnejša. Če opazimo, da naša žival po posegu kaže znamenja bolečine, je prav, da ji pomagamo. Mačke kažejo bolečino različno. Običajno opazimo zgrbljeno držo, lizanje rane, neješčnost in apatičnost. Dobro je, da svojo žival poznamo in vemo, kakšna je, ko je zdrava.
Bolečino blažimo z analgetiki, ki jih predpiše veterinar. Nikdar ne posegamo po zdravilih, ki so namenjena ljudem! Ta so za mačke zelo škodljiva.
Za lajšanje bolečine po kastraciji običajno uporabimo nesteroidne protivnetne učinkovine, kot sta meloxicam in carprofen. Zaradi škodljivih stranskih učinkov jih je priporočljivo uporabljati po potrebi. Tvegana skupina so zelo mlade živali in tiste, starejše od osem let. Če smo dobili analgetike za prve dni po operaciji domov, jih vedno dajemo s hrano. Če mačka odklanja hrano, analgetikov ni varno dajati.
Bolečino precej omilimo tudi z omejitvijo gibanja. Seveda popolnega mirovanja od mačke ne moremo pričakovati. Povsem dovolj je, da žival zadržimo v stanovanju. Rana potrebuje 10 do 14 dni, da se povsem zaceli. (((ZANAROCNIKE)))
Nega rane
Posebna nega kastracijske rane običajno ni potrebna. Dovolj je, da skrbimo za primerno higieno ter predvsem preprečujemo lizanje. Mačka z jezikom poškoduje tkiva, rana je ves čas vlažna in kontaminirana s številnimi bakterijami, ki naseljujejo ustno votlino. Posebno pri ženskih živalih se mikroorganizmi radi zanesejo globoko v tkivo prek šivalnega materiala. Zato mačkam, ki ližejo svojo rano, namestimo »Elizabetin ovratnik«. Nekatere mačke poleg jezika vključijo še zobe in raztrgajo šive. Kastracijska rana pri ženski mački je zašita v treh plasteh. Najprej zašijemo steno trebušne votline, nato podkožje in nazadnje še kožo. Če popustijo le kožni šivi, se ob ustrezni negi lahko rana zaceli sama (z nekoliko večjo brazgotino). Ob večji poškodbi pa je potreben vnovičen kirurški poseg, da se rano očisti in spet zašije. Zelo nevarno je, če se potrgajo vse tri plasti šivov. Če opazite, da vaša mačka liže rano, nikar ne odlašajte. Čim prej ji namestite ovratnik, kljub temu da ga zagotovo ne bo vesela.
Pomembno je, da vsak dan spremljamo stanje rane. Zdrava rana je suha, brez izcedka in iste barve kot preostala koža. Ob vnetju koža postane rdeča, nekoliko otečena in boleča. Rjav, zelen ali rumen gost izcedek je znamenje za bakterijsko okužbo. Kadar opazimo belo-rumeno tkivo, gre navadno za vneto in okuženo podkožje, ki je vidno zaradi raztrganih kožnih šivov. Pozorni moramo biti tudi na morebitno oteklino pod kožo. Če se namreč poškoduje le prva plast šivov, trebušni organi zdrknejo v podkožje, kar je videti kot bula na trebuhu. Če opazimo katero od naštetih sprememb, se z mačko čim prej oglasimo pri veterinarju. Koža in podkožje se zacelita v 10 do 14 dneh. Trebušna stena potrebuje še nekoliko več, saj jo prerežemo na sredini, kjer je zelo slabo prekrvavljena. Običajno je ranica zelo majhna, dolga komaj kakšen centimeter. Pri starejših živalih, brejih in tistih v gonitvi, je treba narediti nekoliko večji rez. Zunanje šive na koži odstranimo po 10 do 14 dneh, ko se koža povsem zaceli.
Pri mačkih je možnih manj težav. Rane po kastraciji večinoma ne šivamo. Tako se izognemo morebitnim reakcijam na šivalni material, trganju šivov in kapilarnemu vleku bakterij v globino rane. Ker je rez tako majhen, se tkivo brez težav zaceli v enem do dveh tednih. Seveda pa doma poskrbimo, da je rana suha in čista.
Umazano rano moramo očistiti. V zemlji, iztrebkih in urinu je veliko bakterij, ki lahko povzročijo okužbo in zavirajo celjenje. Čiščenja se lotimo s fiziološko raztopino ali blago raztopino betadine joda ter čisto gazo. Ko smo umazanijo očistili, rano dobro osušimo.
Katarina Malenšek, dr. vet. med.
Objavljeno v peti številki revije Mucek
