Tako kot do sedaj že mnogokrat, je tudi tokrat moja deklica prišla domov s polnimi rokami. V rokah je namreč nosila nekakšne … vrečke? Ja, mislim, da je omenila, da se tej najbolj super, odlični in nadvse zabavni igrači, reče »vrečka«. Torej te vrečke so bile tako kot vedno, polne dobrot. Seveda je ven iz njih moja deklica pričarala tudi okusno hrano zame in čudovito modro žogico – prav tako zame, vendar me niti moj vedno lačen želodček, niti moje mačje tačke, ki tako zelo rade lovijo žogice, niso premamili. Moje mačje oči so bile usmerjene v vrečko. Menda se takšni vrečki lahko reče tudi »škrnicelj«, ker ni narejena iz tistega plastičnega materiala, ki ga sam osebno ne maram, saj je menda zelo slab za okolico, nevaren pa je tudi za živali, ki se lahko vanje zapletejo. Začel sem razmišljati od kje se vse te dobrote vzamejo? Že tolikokrat sem opazoval svojo deklico, kako seže z roko v vrečko in iz vrečke vzame recimo mačjo hrano, robčke, zelenjavo, in še mnogo drugih (neokusnih in nič kaj zanimivih) stvari. Ampak vedno jih izvleče toliko! Od kje se vse to vzame? Vem, da mi včasih (medtem, ko me s svojimi popraskanimi rokami (še vedno, po toliko neuspelih poizkusih) poskuša pobožati) prišepne, da bo samo »na hitro skočila v trgovino«. In nato skoči nazaj iz trgovine s polnimi vrečkami. Le kam odhaja, kaj tam počne in kako se vse te stvari potem prikažejo iz vrečke?
Ker mi moj mačji firbec ni dal miru, sem se odločil, da bom stvari malo raziskal! In veste kaj sem ugotovil? Da so te čudovite vrečke tako zelo večnamenske! Moja deklica iz njih pričara vse te stvari, ko pa sem se jaz previdno priplazil v vrečko, se je spremenila v čuudooviitoo igračo! Joooj kako zelo sem užival! Stekel sem ven iz vrečke, se v dnevni sobi obrnil, stekel nazaj v vrečko, v njen naredil super mačji obrat, pokukal skozi neverjetno zabavno držalo vrečke in hitro stekel nazaj ven! Deklica se je smejala, me slikala in snemala (posnetek je seveda morala pokazati svoji celi družini). Pa nato odložila telefon in se ponovno smejala. Kako rad jo vidim nasmejano! Res ne razumem, zakaj se večkrat tako iz srca nasmeji. Recimo takrat, ko ji svoje ostre kremplje zapičim v roke, vrat ali v lasišče. Ali pa takrat, ko jo ugriznem v lice. Ali pa morda takrat, ko se iz čisto nikoder priplazim za njeno glavo, ki je naslonjena na kavč in nato skočim nanjo in jo prestrašim! Vidite, ves čas počnem sila zabavne stvari, vendar se je zaradi vrečke najbolj prisrčno nasmejala. Z vrečko sem imel tako dela celo popoldne, dokler nisem proti večeru končno uslišal svoj želodček in se odpravil do mačjih posodic. Ko sem se vrnil nazaj, čudežne vrečke ni bilo več nikjer. Res neverjetno! Tele vrečke so naravnost čarobne!
Ko sem zvečer utrujen začel dremati svoji deklici v naročju (po tem, ko sem seveda še kakšno minuto ali dve lovil njeno zapestje in obnovil mojo umetnino na njemu) pa sem se še ozrl proti njej in iz njenega ljubečega pogleda razbral, da mi bo od sedaj naprej redno iz trgovine nosila domov te čarobne vrečke!
