Moja družina je dobila obiske, in ker sem tudi jaz član družine, so obiski seveda prišli pogledati tudi mene. Tako lahko rečem, da sem dobil svoje prve obiske. Medtem ko sem se igral z majhno punčko in fantkom, ki sta bila zelo prijazna in nežna do mene, sem prisluškoval pogovoru odraslih, ki se je odvijal ob kavi. In stavek, ki sem ga zaslišal, mi je objasnil vse, kar sem čutil! Ljudje so se pogovarjali o tem, kako lep se ti zdi svet, ko si zaljubljen. In tako sem ugotovil, da moram biti tudi jaz zagotovo zaljubljen, kajti odkar se malo bolj zavedam sam sebe, se mi svet zdi čudovit! Torej to zagotovo pomeni, da sem zelo zaljubljen!
Ne razumite me narobe. Nisem zaljubljen v kakšno luštno mačko. Za to sem še veliko premlad. Zaljubljen sem v cel svet! Zaljubljen sem v svojo pasjo mamico, zaljubljen v pasjega strica Čarlija. Zaljubljen sem tudi v največje bitje na štirih nogah v naši hiši ter v ljudi, ki mi izkazujejo pozornost in ljubezen. Zaljubljen sem v svojo polno mačjo posodico in v svoje prvo mačje stranišče. Zaljubljen sem v toplo mleko, ki ga dobim, ter v majhne brikete, ki so tako zelo okusni! Še najbolj pa sem zaljubljen v dekle, ki me ima tako zelo rado. Ona je moja največja ljubezen. Pa ne zato, ker je toliko večja od mene, vendar zato, ker tako meni, kot vsem drugim članom družine, ki hodijo po štirih nogah, daje celo svoje srce! Veste, živali čutimo. Čutimo kdo nas ima resnično rad. Pred nami se ne more nihče pretvarjati, kajti besede in dejanja nam ne pomenijo toliko kot občutek topline, ki ga lahko zaznamo. In ta toplina prihaja naravnost iz vaših src. Toplina te deklice je pristna. Takšne topline ne more nihče »ponarediti«. In zato sem zaljubljen vanjo.
Seveda ji tako kot vsi drugi stanovalci, ljubezen izkazujem na mnogo načinov. Vendar vem, da ona to razume. Cel dan tečem za njo kot največji dirkač. Ne bi prenesel, da me pusti samega. Tudi ona čuti, da potrebujem bližino živega bitja, zato v primeru, da ne morem biti ob njej, prosi mojo pasjo mamico Ruby, da me čuva. In me. Ruby je čudovita. Vendar ko slišim, da se odpirajo vrata in začutim, da prihaja moja deklica, hitro pritečem do nje in glasno mijavkam, dokler me ne vzame v naročje. Potem pa jo praskam in grizem. To poskušam storiti čim večkrat in čim bolj grobo. Ko so na njenih rokah, vratu in tudi obrazu praske mojih krempeljčkov, vem, da bodo drugi mački vedeli, da je deklica že zasedena z drugim mačkom. Najbolj pa ji je všeč, ko ji po visoki gori, ki jo ljudje imenujete noga, splezam v naročje. Ko plezam, namreč kriči »au, boli boli, muc, praskaš me«, zraven pa se smeji. Torej to zagotovo pomeni, da komaj čaka, da po visoki gori priplezam v njeno naročje. In nato zapredem. Predem kakor močno zmorem, zato, da bi ji tako povedal, da sem ji hvaležen za vse, kar je zame naredila. In ko to naredim čutim, da tudi ona to ve.
Se nadaljuje …
