Sicer ne vem kako se v tem letnem času obnaša dlaka vaših mačjih prijateljev, vem pa, da se je moja menjava obnašala zelo čudno. Moja deklica pravi, da glede na zmedene vremenske razmere, niti ni tako zelo čudno, da je moja mačja narava malo zmedena. Najprej sem se skoraj čisto oskubil, nato so mi dlake ponovno zrasle. Potem sem se ponovno začel skubiti in ponovno so dlake prenehale odpadati. Na srečo niso bili krivi niti moji hormoni, niti moje zdravje, niti moja zmedena dlaka, ampak vreme.
Moja skrbnica je kar naenkrat začela opažati, da je njeno sivo pohištvo ter njen kamuflažni sivi laminat, kar naenkrat poln sivih mačjih dlak. Naš siv kavč po novem krasijo živo roza odejice (ki preprečujejo stik pasje-mačjih dlak s kavčem), zato je bilo še toliko bolj očitno, da se z mojim kožuščkom nekaj dogaja. Deklica je pridno opazovala še kožuščke drugih kosmatih bitij, ki poleg mene kraljujejo v naši hiši, pa vendar njihovi kožuščki niso biti tako zelo zmedeni, kot je očitno bil moj. Mogoče se je to začelo dogajati zato, ker je to zame prva menjava zimske dlake? Mogoče pa je tudi tu enostavno prisotno dejstvo, da sem pač poseben mali sivi muc. Skratka deklica me je pridno česala in se zgražala ob pogledu na polno mačjo krtačo mojih sivih dlak. Skrbelo jo je že, da se bom čisto oskubil. Skrbelo jo je, da je kaj narobe z mojim zdravjem. Pa so jo na veterinarski postaji pomirili in ji zagotovili, da bodo tudi moje dlake zrastle nazaj. S tem se je tolažila tudi, ko sem po repku in okoli svojega drobnega vratu postal skoraj že čisto gol. Moram priznati, da ji je ob pogledu name (seveda po tem, ko je že vedela, da je z mojim zdravjem vse v redu), ušel tudi kakšen nasmešek, pa tudi kakšen malo večji nasmešek. Pa nič zato. Vedel sem, da bodo moje mačje kocine zrasle nazaj in zato sem užival ob pogledu na nasmejano deklico. Seveda sem ji njeno norčevanje iz mene vrnil z dvojno mero ugrizov v njen droben gleženj. Glede na to, da po hiši hodi že bosa, z nekakšnimi čudnimi prekratkimi hlačami, ki čudovito odkrivajo njene koščene gležnje, vam lahko zaupam, da je bil napad vse prej kot težek in veliko več kot samo zanimiv. In vsakič, ko je zatulila od bolečine, sem pomislil “kdo se pa zdaj smeji oskubljenemu mačku?”.
Pa so se tudi tokrat stvari začele umirjati. Deklici je končno kapnilo v glavo, da letos bose noge in kapri hlače odpadejo, moje dlake pa so začele počasi rasti nazaj. Kavč ogrnjen z roza odejami je vedno manj kosmat, po tleh pa več ne ležijo kepe sivih mačjih dlak. Na mojem drobnem vratku pa so se končno pojavile drobne in tanke sive dlačice, zaradi katerih moja kosmata mačja rit zgleda še bolj obilna. Prisežem, krive so dlake in ne hrana!
