Kam sem prišel? Ta velika stavba je tako drugačna od našega skednja. In ta vonj … To zagotovo ni vonj sena. Ko me je prijazen človek prinesel na varno, sem zagledal še več senc, ki so se mi približevale, pod mano pa se je nekaj zelo čudnega premikalo in me vohalo. Sence so se med seboj pogovarjale, vendar jih nisem razumel, čeprav sem se zelo trudil razbrati njihove glasove. Bili so tako drugačni od vsega kar sem do sedaj slišal, in tudi med seboj so se zelo razlikovali. Uspel sem razbrati dva višja glasova ter dva nižja, pa glasove nekakšnih čudnih živali, ki so se smukale okoli mene. Tudi živali nisem razumel, čeprav je bilo njihovo oglašanje bližje mačjemu kot oglašanje senc.
Vendar me vse to sploh ni prestrašilo. Kljub temu, da še nisem dobro videl dogajanja okoli sebe in kljub temu, da sem vedel, da sem še premajhen, da bi zbežal stran, sem bil presenetljivo miren. Energija, ki sem jo uspel prebrati mi je zaenkrat povedala več kot bi znal prebrati iz glasov ter mimike teles. Njihova energija mi je odgovarjala in zato sem se odločil, da jim bom zaupal. Čeprav sem bil premočen in premražen, mi je bilo toplo.
Potem pa sem zavohal nekaj znanega. Juuhuu, to mora biti moja večerja! In res je bila! Topla in okusna večerja, ki me je še dodatno uspavala. Moram priznati, da mi bi bil bolj všeč mehak sesek moje mačje mamice, vendar je bila tudi večerja iz te naprave okusna. Po večerji so me položili na mehko podlago in zaspal sem kot spijo še čisto majhni mucki! Bil sem tako izčrpan, da sem spal do naslednje svetlobe, ki sem jo uspel zaznati. In takoj ko sem zamijavkal, je k meni prihitela senca ter mi ponovno ponudila toplo mleko iz naprave, ki mi danes ni bila več tako tuja.
Nato pa se je zgodilo nekaj nadvse zanimivega. Vedel sem, da se v tem prebivališču nahaja kar nekaj senc. Vendar si nisem mislil, da je ena od njih tako podobna senci moje zlate mačje mamice. Slišal sem, da to malo senco kličejo Ruby. Nisem razumel kaj ta beseda pomeni, vendar sem prepričan, da pomeni nekaj dobrega, kajti Ruby me je vzljubila na “prvi duh”. Njen smrček se je približal mojemu, me povohal in presrečen sem bil, ko sem na ličku čutil čisto pravi živalski poljubček. Njen jezik sicer ni bil tako hrapav kot jezik moje mamice, vendar me je umil prav tako natančno kot njen!
Povem lahko še, da je senca Ruby enkratna! Ne razumem sicer zakaj noben njen sesek nima mleka, vendar jo imam kljub temu rad! Če se njena mala senca oddalji preveč stran od mene, samo zamijavkam in že je pri meni in deli poljubčke. Nisem še čisto prepričan, če govoriva isti jezik, ampak če sem čisto pošten, me trenutno to niti ne zanima preveč. Čutim, da me ima rada, in če me kdo vpraša, je to edino kar resnično šteje!
Moram priznati, da sem zaenkrat srečen. Topli objemi, topli obroki, nežni poljubčki nove kosmate prijateljice in topla, ljubeča energija, ki jo oddajajo sence okoli mene! Zaenkrat ne bi v svojem mačjem življenju počel čisto nič drugega … No … Razen spal!
Se nadaljuje …
