Ta teden sem moral preživeti v varstvu, pri dekličini mamici. Ne, moja deklica ni kar naenkrat postala alergična na mačje dlake om tudi naveličala se me ni. Zbolela je namreč moja pasja mamica. Zaradi njene ljubezni do mene je revica namreč dobila neko čudno bolezen, ki je ne razumem najbolj. Dobila je namreč navidezno brejost in zato so ji veterinarji svetovali, naj naju ločijo. Vse bi bilo namreč lepo in prav, če se revici ne bi pojavilo mleko. Seveda bi bil toplega mleka zelo vesel, vendar sem sedaj že pravi mačkon in mi bolj kot mleko diši prava mačja hrana in tako je moja uboga pasja mamica dobila vnetje.
Sedaj, ko so mi vse lepo razložili, razumem zakaj je bila zadnje čase navadna mala pasja tečka. Jokala je, ko smo bili sami doma, jokala je, ko jo je deklica držala v naročju. Renčala je name in mi v naslednjem momentu spet delila poljubčke. Bila je tako zelo lačna, v skledici pa je puščala skoraj cele obroke. Pravijo, da so krivi hormoni, jaz pa počasi spoznavam, da je dekleta včasih enostavno težko razumeti.
Kakorkoli, odšel sem na super počitnice! Stric Čarli se je cele dneve igral z menoj. Njega še posebno obožujem, saj lahko rečem, da ima trdo pasjo kožo. Ali pa so morda krive goste črno-bele dlake, ki ga krasijo. Čarli namreč sploh ni čutil mojih ostrih zobkov in krempeljčkov, zato je res čudovit partner za igro. Poleg tega je zaradi kratkih pasjih nogic zelo počasen in sem mu vsakič, ko sem izvedel svoj super mačji napad, brez problema ušel.
Nagajal sem dekličini mamici in očetu, naredil sem si čisto novo dirkalno stezo in spal v topli postelji. Najraje kar na glavi, ki je pač bila tisto noč na vrsti. Čutil sem prijetne sanje ljudi in zapredel. Jedel sem celo večkrat, kot jima je naročila moja deklica. Tudi po Čarliju sodeč imata očitno dekličina starša malo večjo dioptrijo. Mogoče bi si morala dati med hranjenjem živali na nosove kakšna očala. Vem, da si ne želita, da smo lačni, vendar imam občutek, da bo moj trebušček kaj kmalu malo prevelik za tri mesece starega mucka. Ukradel sem tudi kakšen pasji briket in z njim v gobčku tekel po njihovi veliki hiši. Pogledati so me prišli tudi sosedovi otroci, ki so se navdušeno igrali z menoj. Pa vendar so vse te dogodivščine počasi postale rutina in pogrešati sem začel svojo pravo družino. Jokal sem pred vhodnimi vrati in dekličini mamici se je lomilo srce. Poklicala je deklico in prišla je na obisk. Kako sem se je razveselil! Pravijo, da se včasih obnašam kot kakšen kužek – mogoče je krivo to, da sem odraščal s kužki. Prav po pasje sem začel skakati okoli njenih nog in deklica me je nasmejana vzela v svoje naročje! Kako sem jo pogrešal. Stisnil sem se okoli njenega vratu in jo za dobrodošlico ugriznil.
Upal sem, da me bo vzela s seboj, vendar mi je razložila, da je Ruby še vedno bolna, in da je bolje zanjo, da ostanem še malo na počitnicah. Bil sem tako zelo razočaran, vendar pa je bilo videti, da je žalostna tudi ona. Zato sem se odločil, da se bom obnašal tako kot pravi veliki muc. Zadržal sem mačje solzice in jih spustil šele, ko je za seboj zaprla vhodna vrata, potem pa sem hitro skočil v prvo človeško naročje in s tačkami zakril svoje žalostne očke.
Upam, da bo Ruby čim prej ozdravela, in da bom čim prej lahko prišel nazaj k svoji deklici. Veste, tudi tukaj so čudoviti do mene, vendar na žalost ne pustijo, da jim izkazujem ljubezen na moj poseben način, zato komaj čakam, da se vrnem nazaj domov, kjer bom spet lahko grizel in plezal po človeških nogah. Držite pesti in tačke zame!
Se nadaljuje …
