Ko sem že skoraj celo jesen poslušal jamranje svoje zmrznjene deklice o tem, kako bo pozimi dobesedno zmrznila, sem si zamislil, da bo zima grozno ledena. Nato sem končno doživel svoj prvi sneg, ki pa ga je do danes po večini že stopilo sonce. Že res, da so večeri vedno bolj hladni, pa vendar jih ravno zato toliko raje preživim v svoji topli mačji košarici. Drži tudi, da tudi poleti nisem bil ravno navdušen nad potepanjem zunaj in da sem se od nekdaj raje zadrževal v naši dnevni sobi. Pa vendar sem vseeno začel o zimi razmišljati mogoče malo drugače, kot o njej zagotovo razmišlja večina ljudi.
Še vedno nisem dočakal grozno nizkih zunanjih temperatur ter visokih kupov snega in turobnih večerov, ki jih razvedrijo mandarine, topel čaj z medom ter mačji krempeljčki, ki zadovoljno gnetejo odejo, s katero se pokrijete ljudje. Pa kljub temu vem, da zima zame zagotovo ne bo tako grozna, kot nekateri mislijo, da je. In med razmišljanjem o zimi sem postal neznansko hvaležen svoji družini, ki bo poskrbela za to, da me ne bo zeblo niti takrat, ko bo tista čudna snov v termometru pokazala stopinje, ki po mojem mnenju ne bi smele sploh obstajati (ali niso morda številke, ki so manjše od ničle, tako zelo smešne?).
Ali veste zakaj sem tako zelo prepričan, da še takšen minus v zraku, ne more ohladiti mojega mačjega srca? Zato, ker bom hladno zimo preživel v toplem objemu ljudi in v bližini kužkov in muckov, ki jih imam najraje na svetu in vem, da imajo tudi oni mene. In zaradi vedenja, da v mojem mačjem življenju ta bitja obstajajo, sem postal še bolj hvaležen in srečen. Hkrati pa me ta misel tudi malo žalosti. Žalosten sem namreč zaradi vseh muckov, kužkov, drugih živalic in tudi ljudi, ki bodo to zimo, preživeli na hladnem. Žalosten zaradi tega, ker med prazniki ne bodo dobili najbolj ljubečega darila na tem svetu in žalosten, ker bodo temperature v njihovih srčkih dosegle tiste čudne številke, ki se nahajajo pod ničlo. Zato sem se odločil, da bom še pred prazniki svojo družino in druge ozavestil o nečem zelo pomembnem. In sicer sem prepričan, da na tem svetu nič ne pomeni več kot to, da nas ima nekdo rad ter to, da nekomu to toplino vračamo. Ni pomembno, ali je ta nekdo družinski član ali prijatelj na dveh nogah ali pa morda na štirih tačkah. Pomembno je le to, da to občutimo. Poskrbite torej, da tudi vas to zimo ne bo zeblo.
Veste, prepričan sem namreč, da so hladne zime bile ustvarjene z dobrim razlogom. Prepričan sem, da so bile ustvarjene za to, da nas bo kljub nizkim temperaturam, grela topla ljubezen.
Se nadaljuje …
