Ta teden v naši hiši visi v zraku pomembno vprašanje, s katerim si je dala opravka moja deklica. Razmišljati je namreč začela o nekakšni kastraciji. Najprej je to besedo tiho šepetala v bližini svojega fanta, nato se je o njej začela pogovarjati tudi s svojo mamico, ko je prišla k nam na kavo. In vsi so bili enotnega mnenja. Kastracija bo in pika! Zakaj ni pa nihče mene povprašal o tako pomembni zadevi? Ko se je deklica odločila, da se bo z menoj končno pogovorila o tej pomembni besedi, pa me je postalo strah. Na kastracijo naj bi namreč peljala mene!
Gledal sem jo v oči in se čudil njenemu resnemu tonu glasu. Le zakaj bi me morala odpeljati do veterinarja? Le zakaj bi me veterinar nato uspaval in me operiral, če je z menoj vse v redu? In nato naj bi se zbudil ves omotičen in zaspan. Nikakor mi ni bilo jasno zakaj bi mi moja draga deklica želela to storiti? Če me želi kaznovati zato, ker sem tako poreden mlad mucek, moram priznati, da ji je že uspelo. Že samo misel na kastracijo je bila dovolj velika kazen zame. Po mačje sem se ji začel opravičevati za vse praske, vključno z današnjo, ki sem jih narisal na njeno občutljivo kožo. Žal mi je bilo za vsakič, ko mi je napolnila mačjo posodico, jaz pa sem medtem prav po pasje renčal nanjo. Žal mi je postalo za vse moje skrite napade, ko sem čisto po levje skočil na njeno glavo iz svojega skrivališča. A nobeno opravičilo ni pomagalo. Odločila se je, da sva sedaj jaz in moja pasja mamica pripravljena na kastracijo in sterilizacijo. Ne morem razumeti zakaj se Ruby ni tako sekirala glede operacije, zase vem, da sem bil res prestrašen.
Nato pa je v naše stanovanje prišel na obisk moder maček Benči in zgornjega nadstropja naše velike večstanovanjske hiše. Slišal sem, da je tudi on bil kastriran in res ni bilo videti, da bi mu kaj manjkalo. Je namreč zelo umirjen in srečen maček, ki vidi smisel svojega mačjega življenja v hrani. In mogoče to res ni tako hudo. Potem pa mi je zaupal pomembno skrivnost. Menda nas naša deklica pelje na veterinarsko postajo zato, ker nas ima neizmerno rada. S kastracijo in sterilizacijo menda prepreči uboge nezaželene mladičke (in glede na to, da sem se tudi sam skotil kot nezaželen, sem se že začel počasi strinjati z njo), pa tudi prepreči, da bi zaradi pretepov za mačje punce ostali brez ušesa, brez očesa, s poškodovanimi tačkami ali pa še huje, s kakšno hudo, smrtonosno boleznijo. Menda se med tem, ko se mački borimo za mačje punce, lahko nalezemo grozne bolezni. Nalezemo pa se jo lahko tudi, če se v kakšno mačjo punco preveč zaljubimo. Med tem, ko iščemo svoje mačje dekle, pa nas lahko povozi tudi avto. In ko sem začel razmišljati o vsem povedanem, sem spoznal resnico. Res je, da me bo moja deklica peljala na kastracijo zato, ker me ima rada in ker bi rada, da bi tako kot Benči, še dolgo let živel zdrav, cel in srečen z njo. In če po pravici povem, sedaj že komaj čakam, da me odpeljejo na kastracijo. Ko bo zadeva enkrat opravljena, bom namreč lahko užival svoje mačje življenje brez skrbi o mačjih boleznih, brez hudih poškodb in kar je najbolj pomembno – lahko bom dolgo let užival v temu čudovitem hotelu s petimi mačjimi zvezdicami, v katerem dela moja zlata, ljubeča deklica.
