V veterinarski medicini in zdravljenju malih živali se srečujemo z najrazličnejšimi bolezenskimi stanji, pri katerih je potrebno dlje časa trajajoče zdravljenje oziroma terapija z zdravili, bodisi antibiotiki, zdravili zoper bolečino in bolečinska stanja, zdravili zoper najrazličnejša alergološka stanja, infekcijske bolezni, presnovne bolezni in še bi lahko našteval. Medicinska in farmakološka znanost ter doktrina predpisujeta določene smernice in pravila pri uporabi zdravil, če želimo, da bodo ta učinkovala ter hitro in zanesljivo pozdravila določeno bolezensko stanje v organizmu živali. Zelo pogosta vzroka neučinkovitega zdravljenja živali in ponovitev bolezni sta časovno prekratka terapija z zdravili in nepravilna uporaba teh s strani lastnika živali.
Infekcijska in prehladna obolenja, ki so zelo pogosta pri mačkah, kjer lastniki bolno mačko peljejo k veterinarju in pričakujejo, da bo okrevala in ozdravela že po prvem obisku pri veterinarju. Mački se zdravstveno stanje po terapiji z injekcijami res izboljša, vendar se po nekaj dneh bolezen ponovi, saj so zdravila učinkovala prekratek čas, da bi uničila povzročitelja bolezni. Zaradi prekratke dobe jemanja zdravil, predvsem antibiotikov, se ustvarja tudi rezistenca oziroma odpornost bakterij na antibiotike, vsaka ponovitev bolezni pa je po navadi hujša in močnejša od začetne. Enako je z bolečinskimi stanji v organizmu, enkratna aplikacija zdravil zoper bolečino sicer pripomore k izboljšanju splošnega stanja živali, vendar če terapije ne ponavljamo, se bolečina znova razvije v vsej svoji negativni podobi, žival duševno potre ter precej upočasnjuje njeno regeneracijo in ozdravitev. Presnovne bolezni, kot so na primer sladkorna bolezen, bolezni žleze ščitnice, maligna obolenja, revmatoidne in avtoimune bolezni ter še bi lahko našteval, zahtevajo vsakodnevno terapijo z zdravili skozi daljše časovno obdobje. Prav pri tej vsakodnevni terapiji pa lahko pri mačkah naletimo na velike težave, ki so včasih celo nepremostljive, zaradi tega pa je ozdravitev mačke obsojena na neuspeh.
Dlje časa trajajočo terapijo z zdravili lahko vodimo na dva načina, z vsakodnevnimi injekcijami pri veterinarju ali z dajanjem zdravil v obliki tablet ali sirupa, ki ga žival zaužije skozi usta. Zelo redka so zdravila, ki jih lahko uporabljamo na tak način, da jih enostavno vsakodnevno namažemo na kožo živali. Injekcije so vsekakor najuporabnejša, najzanesljivejša in varna oblika aplikacije zdravil. Njihova slaba lastnost je le ta, da se po navadi mačke že drugi dan začnejo precej upirati dajanju injekcij. Vztrajamo lahko nekaj dni, potem pa se mišice živali, v katere dobiva injekcije, razbolijo in dobre volje pri mačkah na mizi pri veterinarju je vsekakor konec. Mačke se začnejo izrazito upirati aplikacijam injekcij, pogosto s kremplji poškodujejo svojega lastnika, velikokrat ga tudi ugriznejo. Pomembno je, da lastniki mačk, ki vsakodnevno prihajajo po injekcije, skrbijo za to, da je ta dana vsakič v drugo tačko, saj le tako vsaj malo upočasnimo razvoj bolečine. Še pomembneje je to pri živalih, ki prejemajo terapijo na 12 ur, kar pomeni dvakrat na dan.
Alternativa injekcijski terapiji je terapija z zdravili v obliki tablet oziroma sirupa, ki pa pri mačkah ni najbolj »dobrodošla«, saj so prave mojstrice pri zavračanju omenjene terapije. Tabletke lahko poskušamo skriti v hrano, ki jo mačka rada uživa, na primer v košček mesa ali sira, konzervo, ki jo ima rada, lahko pa jo tudi z dvema žličkama zdrobimo v prah ter jo vmešamo med hrano, v mleto meso, konzervo oziroma v kakršnokoli hrano, za katero menimo, da jo bo zaužila. Dobro je, da omenjeno mešanico hrane in tabletke damo mački pred rednim obrokom hrane in ji, dokler vsega ne poje, ne ponudimo nadaljevanja obroka. Pogosto naletimo na težavo, saj so mačke zelo občutljive na tuj okus v hrani, zato zelo hitro zaznajo okus zdravila in zavrnejo uživanje tega. Neverjetno je, kako izostren in prefinjen okus imajo mačke, da jih tako zelo težko pripravimo do tega, da zaužijejo zdravilo s hrano. Zato je omenjen način aplikacije zdravila mačkam v večini primerov neprimeren, saj nismo prepričani, ali je žival zaužila zdravila ali ne. In prav v takem primeru postane terapija neučinkovita, saj mora biti zdravilo uporabljeno po navodilu veterinarja, v dogovorjeni dozi in dogovorjenih časovnih intervalih. (((ZANAROCNIKE)))
Veliko bolj učinkovita in priporočljiva je neposredna aplikacija zdravila v gobček živali. V tem primeru primemo mačko za glavo, ji odpremo usta in potisnemo tabletko globoko na koren jezika, zapremo usta in počakamo, da jo pogoltne. Še bolje je, da imamo na konici prsta malenkost čajnega masla, kisle smetane ali kaj podobnega, v kar položimo tabletko in vse skupaj potisnemo globoko na koren jezika. Kisla smetana oziroma čajno maslo delujeta kot mazivo v grlu, da tabletka lažje spolzi po grlu in se ne lepi na stene požiralnika ali neba. Kot sem omenil, moramo zdravilo potisniti globoko v grlo, na koren jezika, saj ga drugače izpljune. Vendar pozor, pazljivi moramo biti, saj so mačke tudi pri tem načinu zaužitja zdravila lahko problematične, saj imajo majhen gobček in rade ugriznejo v prst, ki jim tabletko poriva v usta. To lahko počnemo samo pri neproblematičnih in socializiranih mačkah, ki jim res lahko zaupamo, da nas ne bodo ugriznile.
Obstajajo tudi tako imenovani aplikatorji tabletk, s katerimi tabletko porinemo v gobček živali, ta pa nas ne more ugrizniti. Tak aplikator je videti kot injekcijska brizga, ki ima na koncu prijemalke za tabletko in v sebi malenkost vode, tako da, ko tabletko porinemo in apliciramo globoko v usta, živali hkrati damo tudi nekaj tekočine, ki spodbudi požiranje in zaužitje zdravila. Ravnanje z aplikatorjem zahteva nekaj privajanja in spretnosti, saj tabletka pogosto prej konča na tleh kot v želodcu živali. Precej preprosteje je z uporabo zdravila v obliki sirupa, ki ga z brizgo iztisnemo v ustno votlino in ga mačka požre. Vendar tudi tukaj se pogosto pojavijo težave, saj se mačka po aplikaciji sirupa zelo slini in tudi bruha.
Kot lahko vidimo, so mačke pogosto problematični pacienti pri dlje časa trajajočih terapijah z zdravili. Pomembno je, da v sodelovanju z veterinarjem poskušamo izbrati najoptimalnejšo rešitev glede oblike terapije, ki jo prilagodimo glede na značaj in potrpežljivost mačke ter naše izkušnje pri manipuliranju z njo. Najbolje je, da s terapijo z injekcijami začnemo nekaj dni zaporedoma in pozneje nadaljujemo še s tabletkami ali sirupom. Če bomo odločni in vztrajni, bo mačka sprevidela, da mora zaužiti zdravilo vsak dan in bo to sprejela brez upiranja, mi pa bomo lahko kakovostno ter po priporočilu in navodilu veterinarja uspešno končali zdravljenje bolezni. Nikar prehitro ne obupajmo, ko se mačka upira jemanju zdravil, bodimo sicer previdni pri poseganju v ustno votlino s prsti, toda vztrajnost in uporaba omenjenih tehnik se bosta zanesljivo obrestovali. Mačke so zelo inteligentne živali, le prepričati jih moramo, da jim želimo pomagati, jih pohvalimo, nagradimo s crkljanjem in namenjanjem pozornosti. Verjemite mi, da bodo zaužile zdravilo brez težav.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Objavljeno v sedmi številki revije Mucek
