Mačja panda, nekaterim bolj poznana pod imenom rdeča panda, je rastlinojedi sesalec, nenavadnih barv in ljubkega pogleda. Spadajo med ogrožene živalske vrste, saj jih je zaradi poseganja v njihov življenjski prostor iz leta v leto manj. V zadnjem stoletju se je njihovo število močno zmanjšalo, po zadnjih podatkih naj bi bilo le še 2.500 primerkov te edinstvene živalske vrste.
Opis
Te ljubke živalce merijo v dolžino 60 cm, njihov košati rep pa 40–50 cm. Raznobarvni tolšči kožušček jih varuje pred nepredvidljivimi vremenskimi vplivi. Spodnji del je temnejše barve, zgornji pa je rdeče-rjav. Njihova življenjska doba je 10 let, tehtajo pa le dobrih 5–6 kg. Odrasle živali živijo kot samotarji na strogo ločenih teritorialnih področjih, ki si jih morajo pridobiti že v svoji rani mladosti. Večino dneva namenijo počitku v drevesnih krošnjah ali kotanjah, v zgodnjih večernih urah pa jih prebudi njihov lačni želodček.
Življenjsko okolje
Živijo v hladnih, pretežno meglenih bambusovih gozdovih na obrobju Himalaje. Najdemo jih v predelih Indije, Nepala, Butana in na Kitajskem. Živijo na nadmorski višini 2.200 do 4.800 metrov, kjer ne prihaja do odstopanja med dnevno in nočno temperaturo (optimalna temperatura je med 17 in 25° C). V mrzlih, zasneženih himalajskih razmerah sta gost kožuh in kosmat rep dobra toplotna izolatorja. Njihova telesna zgradba jim dopušča plezanje po tankih vejah, kamor se lahko skrijejo pred nevarnimi plenilci. Če nevarnosti ne morejo ubežati, se postavijo na zadnje tačke, da bi bili videti večji, branijo pa se z ostrimi krempeljčki na sprednjih tačkah. (((ZANAROCNIKE)))
Prehrana
Pretežno se prehranjujejo z bambusovimi vršički, posežejo pa tudi po manjših sesalcih, ptičih, jajcih, drevesnih cvetovih in jagodičevju. Zaradi njihove hitre prebave ne morejo prebaviti celuloze. Posledično morajo tako dnevno zaužiti večjo količino bambusovih listov in vršičkov (1,5 kg svežih bambusovih listov in 4 kg svežih bambusovih poganjkov na dan). Na njihovem jedilniku pa najdemo tudi gobe, korenine, želod, lišaje in trave. Svojo prehrano pa občasno dopolnijo tudi z ribami in žuželkami.
Razmnoževanje
Paritveno obdobje poteka od sredine januarja do začetka marca. Tako samci kot tudi samice lahko med parjenjem zamenjajo tudi po več partnerjev. Inkubacijska doba v materinem telesu traja 130 dni. Nekaj dni pred kotitvijo samička začne nabirati material, s katerim bo zgradila varno gnezdo. Mladički pokukajo na svet v zgodnjih poletnih mesecih. V leglu se skotita dva mladiča, v izjemnih primerih pa tudi štirje. Ob rojstvu so popolnoma slepi in gluhi, tehtajo skromnih 110–130 g. Mamica jih ob rojstvu očisti in zaznamuje s svojim značilnim vonjem, kar ji omogoča, da jih kasneje lažje prepozna. V prvem tednu, ko so male pande še zelo ranljive, preživi večino časa v gnezdu, drugi teden pa ga že zapušča. Mladički po osemnajstih dneh svojega življenja končno spregledajo. Po dopolnjenem 12. tednu se počasi skobacajo iz gnezda, njihov kožušček pa je že pravilno obarvan in košat.
Matej Vreček
Objavljeno v drugi številki revije Mucek
