Hišne mačke so lahko naše življenjske sopotnice zelo dolgo časa in v povprečju z nami živijo okrog petnajst let. Prav nič nenavadnega ni, če doživijo starost tudi do dvajset let ali celo več. Domače mačke, ki prebivajo v naravi in živijo skoraj tako kot njihove divje prednice, imajo precej krajšo življenjsko dobo, okoli šest let, kar je posledica bolezni, ki jih staknejo v okolju oziroma si jih delijo med sabo, zajedavcev, slabe in neredne prehrane ter pogostih legel. V nasprotju z njimi imajo hišni ljubljenčki primerno hrano, cepljeni so proti nalezljivim boleznim, redno tretirani proti parazitom, zaščiteni pred nesrečami in niso v neprestani borbi za preživetje in s tem povezanim stresom.
Starejše mačke so veliko bolj mirne, manj se gibljejo in ne raziskujejo okolice tako vneto kot mlajše. Potrebujejo prostor, kjer lahko mirno počivajo, najraje imajo tople in mirne kotičke. Slabše prenašajo temperaturne spremembe, visoko vročino in velik hlad, ter druge nestalnosti v okolju. Prilagajanje na novosti poteka počasneje, pa naj bo to hrana, novo pohištvo ali celo nov ljubljenček. Ko jih zmotimo, so rade sitne in razdražljive, kar včasih pripelje celo do poškodb, čeprav jih želimo samo pobožati. Večina teh vedenjskih sprememb je zaradi telesnih težav, kot so zmanjšan sluh in vonj, togost skeleta in razna degenerativna obolenja ter mišična oslabelost. Takšne mačke se lahko umaknejo in se izogibajo družbi, ne čistijo se več tako redno in temeljito. Skupek različnih znakov, ki se pojavijo pri ostarelih mačkah, strokovno opišemo kot sindrom kognitivne disfunkcije, kar predstavlja spremenjeno obnašanje zaradi zmanjševanja sposobnosti delovanja možganov. Pojavlja se izguba spomina – senilnost, saj mačke ne poznajo več okolja, v katerem živijo, ne jejo ob urah kot včasih, ne blatijo in urinirajo več v posodo, lahko se jim obrne nočno-dnevni ritem … Ta pojav je zelo pogost, saj prizadene skoraj polovico mačk, starejših od petnajst let, na srečo pa se tudi v takšnih primerih lahko lajša simptome s prehranskimi dodatki in z zdravili, vsekakor pa je potrebno veliko pozornost nameniti še spremljajočim boleznim in jih takoj zdraviti.
Skrb za starejše mačke je usmerjena v preprečevanje prezgodnjega staranja z zmanjševanjem telesnih in čustvenih naporov ter z izpolnjevanjem posebnih potreb starejših, tudi prehranskih. Mačke, starejše od sedem let, moramo peljati na preventivni veterinarski pregled vsaj enkrat letno, kjer se jo temeljito pregleda in odvzame kri, kar nam pove več o delovanju notranjih organov. Če najdemo odstopanja v preiskovanih vrednostih, je le-ta pomembno do konca raziskati, saj so to lahko prvi znaki hujših, včasih tudi kroničnih bolezni. Vsekakor pa je potrebno, da takšno mačko veterinar pregleda bolj pogosto in po potrebi tudi pravočasno in pravilno zdravi.
Letni geriatrični pregled je sestavljen iz kliničnega pregleda, kjer se mačko natančno pretipa, preveri bezgavke, zmeri temperaturo, pogleda oči in ušesa ter pokuka v usta in prešteje zobe. Nato odvzamemo kri in analiziramo celotno krvno sliko, preverimo krvno biokemijo, blato in urin. Na podlagi pridobljenih rezultatov posebej pozorno spremljamo pokazatelje delovanja jeter in ledvic, izvajamo še nadaljnje preiskave, kot so rentgensko slikanje, ultrazvok, merjenje krvnega tlaka in tako naprej, v skladu s potrebami in z zmožnostmi. Pri mačkah pa ne smemo pozabiti tudi na ščitnico, ki je lahko velikokrat spremenjena in s tem posledično prizadeta njena funkcija. Tudi preverjanje delovanja ščitničnih hormonov se izvaja s posebnimi krvnimi analizami.
Kronična odpoved ledvic je v naši kliniki najpogostejši vzrok uspavanja starejših mačk, zato vsem lastnikom priporočamo tudi reden odvzem urina doma, ki ga nato prinesejo na preiskavo. Lovljenje urina ni stresno za živali, ne stane nič, skupaj s preiskavo, ki pa je cenovno ravno tako zelo ugodna, pa nam lahko dá hitro zelo veliko pomembnih informacij.
Spremembe v ustni votlini, ki je pri mačkah navadno zapostavljena in zanemarjena, pogosto povzročajo neješčnost in hujšanje, zato je tako pomembna preventiva, da zobe redno kontroliramo, še boljše pa je, če jih redno čistimo, hkrati pa jim ponudimo kakovostno hrano. Poleg paradontalne bolezni so v ustih pogosto tudi tumorji, ki so velikokrat zelo agresivni in potrebujejo tudi hitro in agresivno terapijo.
Čeprav starejše mačke navzven navadno tega ne kažejo, potrebujejo veliko več pozornosti kot mlade. To ne pomeni več aktivnosti in igre, ampak več opazovanja, kakovostno hrano s primernimi obroki in več spoštovanja zasebnosti, da niso po nepotrebnem izpostavljene stresu, ne smemo pa pozabiti na redne preventivne preglede pri veterinarju, ki lahko precej pripomorejo k dolgemu in kakovostnemu življenju naše mačke.
Gašper Trojner, dr. vet. med.
Objavljeno v četrti številki revije Mucek
