Alergijske reakcije na živalsko dlako in perje          

Živali so sestavni del skoraj vsakega drugega gospodinjstva. Pozitivnih vplivov sobivanja z živalmi je veliko. Hišni ljubljenčki pri odraslih spodbujajo rekreacijo in odganjajo samoto, so zelo dobri terapevti za starejše ljudi, otroke pa naučijo, kako sprejemati odgovornost. Na žalost pa živali pri veliko ljudeh povzročajo alergijske reakcije.

Pojem alergija na živalsko dlako pravzaprav ni pravilen, saj človeško telo ni alergično na samo dlako, ampak na proteine v prhljaju in drugih snoveh, ki se dlake držijo, na primer znoj, loj, slina, iztrebki in urin. Do nastanka alergijskih reakcij pride zaradi stika z živalsko dlako, urinom in s slino. Živali pri čiščenju kožuha na svojo dlako nanašajo slino in veliko ljudi je alergičnih prav na beljakovine v živalski slini. Do alergijskih reakcij lahko pride, ne glede na to, ali gre za dolgodlako ali kratkodlako žival. Alergen je molekula, ki deluje kot antigen in vzbudi imunski odziv. V bivalnem prostoru se lahko alergeni zbirajo na več mestih, predvsem v preprogah, oblačilih in zavesah, kjer se lahko zadržujejo tudi do več mesecev. Do alergijskih reakcij lahko pride tudi potem, ko se žival več ne zadržuje v bivalnem prostoru.

Simptomi alergijskih reakcij na živalsko dlako:

• napadi kihanja, nahod ali zamašen nos;
• vnetje očesne veznice (konjunktivitis) s srbečimi, pordelimi in solznimi očmi s povečano občutljivostjo na svetlobo;
• srbeča sluznica, predvsem v predelu žrela;
• astmatični napadi;
• koprivnica;
• ekcemi.

Mačke

Mačke so pogosto povzročiteljice alergijskih reakcij. Zanimiv je podatek, da je najverjetneje četrtina ljudi, ki trpijo zaradi alergij, alergična tudi na mačke. Alergija na mačjo dlako je ena najpogostejših alergij med astmatiki. Vzrok zanjo ni dlaka, ampak posebna snov – protein Fel d 1, ki se nahaja v mačji koži in slini. Če ste alergični na mačke, se lahko razvijejo simptomi, tudi če nimate neposrednega stika z živaljo. Do alergijskih reakcij lahko pride zaradi živalske dlake na oblačilih drugih ljudi. Ker ta protein Fel d 1 proizvajajo lojnice v mačji koži, je splošno prepričanje, da mačke brez dlake ne povzročajo alergij, nepravilno. Kratkodlake, dolgodlake ali pa brezdlake mačke proizvajajo alergen. Vendar ga nekatere mačke proizvedejo več kot druge, zato so dolgodlake najbolj alergene. Poleg tega nastanek Fel d 1 spodbuja hormon testosteron, zato ga samci proizvedejo več kot samice. Včasih lahko pride do prvih simptomov šele več mesecev ali let po prvem stiku z mačko. (((ZANAROCNIKE)))

Nasveti za zmanjšanje alergijskih reakcij na mačjo dlako

• Po vsakem stiku z živaljo si umijte roke.
• Žival naj se ne zadržuje v spalnici.
• V bivalnih prostorih naj bo čim manj pohištva, da se ne nabira preveč prahu, saj ta prenaša alergene po zraku.
• Odstranite predmete, na katerih se lahko nabere še posebej veliko prahu, na primer plišaste igrače, okrasne vzglavnike, posušeno cvetje.
• Stene, lesene površine in tla redno čistite z vlažno krpo.
• Odstranite preproge.
• Uporabljajte posteljnino, ki jo je možno pogosto prati.
• Žival redno češite in umivajte z vlažno krpico, saj tako odstranite alergene.
• Redno čistite mačje stranišče.
• Mačje stranišče naj bo v ločenem kotu ali na balkonu.
• Žival naj ne bo v istem prostoru kot alergiki.
• Pogosto sesajte svoje vzmetnice in vzglavnike.
• Redno zračite stanovanje.
• Pogosto perite oblačila, predvsem oblačila alergikov.

Psi

Slina psov je manj alergena kot mačja. Občutljivost na pasjo dlako je odvisna od pasme psa. Pasji alergeni ostanejo v prostoru krajši čas kot mačji.

Glodavci

Vedno več ljudi je alergičnih na glodavce, na primer na hrčke, morske prašičke, podgane, miši in ježe. Alergijski potencial glodavcev je zelo visok. Te živali lahko povzročijo tudi hude alergijske reakcije. Ko se urin živali posuši, se lahko vsebovane alergene beljakovine porazdelijo po zraku in povzročijo reakcije. Predvsem pri otrocih so vedno pogostejše alergijske reakcije na činčile.

Ptice

Ptičje perje je samo po sebi le redko alergeno. Lahko pa vsebuje druge alergene, na primer pršice. Posušeni ptičji iztrebki se spremenijo v prah, ki ga potem vdihnemo. Ta pa lahko povzroči težke alergijske reakcije. Do simptomov – običajno do dihalne stiske – pride pri neposrednem stiku s ptico ali po čiščenju kletke.

Ljudje v primeru alergijske reakcije na živalsko dlako ali perje hišnega ljubljenčka velikokrat te oddajo, vendar pa je o tem vredno razmisliti, saj lahko z upoštevanjem nasvetov za zmanjšanje alergijskih reakcij alergije omilimo in celo odpravimo ter na koncu namesto alergije, jočemo le od sreče…

 Jasmina Nemec

 Objavljeno v peti številki revije Mucek