Kdo so in kako prepoznati prostovoljce z živalovarstvenega področja?

Gre za osebo, ki na začetku posveti malo svojega prostega časa v dobrodelne namene.
Na koncu pa ne bo imela prostega časa niti zase.

Prostovoljci delujejo na najbolj obupnih krajih. V službenem stranišču, na koncu vrste v trgovini, v odstavnih nišah na avtocesti, v slačilnicah trgovin z oblačili. Skrivajo se v najbolj skrite in tihe kotičke, da se lahko v miru pogovarjajo po telefonu, si veliko zapisujejo v beležnico, običajno telefonske številke, naslove, opise živali.

Velikokrat zaprosijo v službi za odmor, za nujen in hiter opravek doma. Vrnejo pa se po eni uri ali dveh, skuštrani in z zadnjim sedežem avtomobila, polnim dlak.

Brez svojega mobitela ne morejo živeti. Če s prostovoljcem preživite deset minut, bo v teh desetih minutah mobitel zazvonil najmanj trikrat. Njihov elektronski poštni nabiralnik je vedno poln z oglasi in apeli.

Če se boste z njimi ustavili na cesti, bodo, ne glede na pogovor, opazovali okolico. Čim bodo zagledali tavajočo kosmato kepo na štirih tacah, jo bodo zasledovali s pogledom in pozabili na vas. V torbici imajo zagotovo kakšno mačjo konzervo, pasje piškotke, ovratnico in povodec.

V prtljažniku je obvezen transporter ali kletka, pa malo suhega kruha ne manjka, v primeru, da bi slučajno srečali lačnega goloba ali račko. Doma imajo po stenah uokvirjene posvojitvene pogodbe, namesto običajnih kvadrov.

Vedno so brez denarja in oblečeni na preprost način. V omari imajo cel kup majčk z logotipi vseh možnih društev proti mučenju živali in zavetišč. Lasje so večinoma neurejeni, saj, namesto da bi pri frizerju pustili denar, kupujejo hrano za kolonijo prostoživečih mačk. Nimajo nikoli časa, saj morajo odpeljati mačko v živolovki na sterilizacijo, oddati pasjega mladička, dostaviti odeje v zavetišče, izdelati plakat brezdomnih živali in ročne izdelke, ki se bodo prodajali na naslednji društveni stojnici. (((ZANAROCNIKE)))

Če jih prepoznate, se držite nekaj enostavnih pravil:

1) Nikoli ne začnite pogovora o živalih. Če že imate namen to storiti, imejte s sabo tisto sestavljanko z 10 000 kosi, ki vam je nikoli ni uspelo sestaviti. Po 12-urnem monologu o pomenu sterilizacije in kastracije mačk, problematiki prepolnih zavetišč, nevarnosti izumrtja nekaterih živalskih vrst in o izdelkih, ki so testirani na živalih, bo sestavljanka zagotovo končana.

2) S tem, ko sprejmete njihovo prijateljstvo na Facebooku, boste postali deležni nevarnega sveta najslajših oči, ki bodo s fotografij prosile za nov dom. Pred koncem tedna boste imeli doma vsaj dva psa, štiri mačke in zajčka.

3) Nikoli jim ne recite, da bi mogoče posvojili enega psa ali mačko. Poslali vam bodo fotografije vseh zavetiških psov in mačk in dokler se ne boste odločili za enega, ne bodo odnehali.

Ne zamerite jim, saj gre že skoraj za obsedenost, ki jim dá zagon za stvari, ki so za običajnega smrtnika nemogoče. Prostovoljci so pripravljeni oditi kilometre daleč ob treh zjutraj, samo da bi pobrali s ceste zapuščene dudarčke ali kakšno drugo poškodovano žival. Prisiljeni so videti nekaj, kar drugi ljudje ne morejo (ali nočejo) – nasilje. Pogosto se jim obrača želodec, slabo spijo in občutijo jezo, ampak na nekatere prizore se enostavno ne navadijo.

Če v tem opisu prepoznate kakšnega vašega prijatelja, znanca ali sorodnika, vedite, da gre za prav posebno osebo. Osebo, ki vidi klic na pomoč v očeh zapuščenega kosmatinčka in njegov nasmeh na obrazu, ko je v novem varnem domu. Občutijo izjemno srečo, ko kakšni živali uspe preživeti, čeprav veterinar ne vliva preveč upanja. In občutijo grozno bolečino, ko kakšna žival zgubi boj.

Imejte radi svoje živali, skrbite za njih. In kdaj pa kdaj donirajte lokalnemu zavetišču in društvu za zaščito živali. Bodite prijazni z vsemi živali in tudi s prostovoljci, saj slednji velikokrat potrebujejo spodbudno besedo ali dve, da gredo naprej.

 

Kimi

 

Objavljeno v četrti številki revije Mucek