
Žal pa to mačje praskanje človeku ni najbolj ljubo, saj lahko povzroča veliko škode na pohištvu, zavesah in preprogah.
Kaj pravzaprav lahko storite, da bi pravilno usmerili to mačje naravno vedenje in določili prostor, kjer mačka sme izvajati svoje mačje praskalne aktivnosti oziroma preprečili, da bi vaša mačka praskala vsepovprek?
Najboljša taktika za pristop k težavi je, da mački zagotovite ustrezne praskalne površine različnih kvalitet, tako lesenih kakor tudi kartonastih in oblazinjenih (tapeciranih), ki ji bodo všeč in jih bo z veseljem uporabljala za redno brušenje svojega ostrega “orožja”. Priporočljivo je, da mački postavite več praskalnikov, saj nekaterim mačkam bolj ustrezajo horizontalne površine, spet drugim pa so lahko ljubše vertikalne. Če boste mački zagotovili oboje, si bo zagotovo izbrala zase najbolj primerne in jih bo s pridom tudi redno uporabljala. Na ta način boste najlažje ohranili svoje pohištvo nepoškodovano in hkrati zagotovili mački, da lahko nemoteno opravlja svojo naravno dejavnost, ki je zanjo bistvenega pomena.
Praskalnike postavite na različnih lokacijah po stanovanju in za začetek še dodatno spodbudite mačko k uporabi le-teh s pomočjo mačje mete, igrač ali priboljškov. Naj bodo dovolj visoki, da se mačka lahko v celoti raztegne, ko brusi svoje krempeljce.
Predmete, ki jih želite obvarovati pred praskanjem prekrijte, oziroma v neposredni bližini postavite mačji praskalnik in s tem odvrnite mačko od tega kosa pohištva.

Če vam mačke ne uspe navaditi na uporabo praskalnika in površin, ki ste jih namestili v ta namen, pa lahko poiščete tudi pomoč vedenjskega strokovnjaka za mačke. Nikakor pa ne poskušajte z uporabo fizične prisile mački dopovedati, da je zgolj praskalnik namenjen praskanju. Če boste svojo mačko prestrašili samo enkrat, se lahko kar poslovite od pričakovanja, da bo čudoviti novi praskalnik postal njena najljubša površina za brušenje krempljev, pač pa se mu bo raje na daleč izogibala.
In nikar ne zavrzite starih praskalnikov, tudi če so že nekoliko raztrgani. Mačke imajo pravzaprav najraje občutek razcefranega tekstila in vonj, ki je po vašem mnenju morda že malce neprijeten, za mačke pa je običajno prav takšen, star in malce “ponošen” praskalnik še prav posebno privlačen.
Na tržišču so na voljo tudi posebni plastični “pokrovi” za mačje kremplje, ki se jih lahko prilepi na mačje naravne kremplje in kljub praskanju po predmetih preprečujejo škodo. Takšni pokrovčki držijo na krempljih približno 4 – 6 tednov in so začasna rešitev, nato pa jih je treba ponovno nalepiti. Seveda pa je humanost te metode zelo vprašljiva, saj za mačko zagotovo ni niti najmanj naravno, da okrog taca z ‘umetnimi nohti’.
Nekateri lastniki se odločijo tudi za odstranitev mačjih krempljev in s tem preprečijo težave, vendar gre pri tem postopku v bistvu za amputacijo in odstranitev tudi vrhnjega dela prstov, sam postopek pa je zelo boleč in iz tega vidika nehuman.
Druga kirurška možnost, nekoliko manj boleča za mačko, pa je tendonektomija – odstranitev kit v prstih mačke, zaradi česar ne more podaljšati svojih krempljev. V primeru, da bi se odločili za ta postopek, pa bi morali redno skrbeti za pedikuro, saj mačka ni več sposobna sama naravno brusiti svojih krempljev.
Veterinarska stroka obema postopkoma vsekakor nasprotuje, v nekaterih evropskih državah pa sta že celo nezakonita in prepovedana, saj sta razumljena kot krutost do živali.
Zakaj bi mačkam jemali to, kar je v njihovi naravi? Mar jih nimamo prav zaradi slednje radi? Vse kar je potrebno za srečno in prijetno sobivanje je le, da znamo njihovo energijo ustrezno usmeriti.
Maja Kalaš
Vir: pets.webmd.com/cats/guide/cat-scratching




