Kako (ne)varna je v resnici sol?

Škodljive lastnosti soli v prehrani ljudi opevajo že vsi zdravniki in nutricionisti. Sol je kot pomembna  sestavina vseh predelanih izdelkov in tudi v domači kuhinji se ji težko odpovemo. Sol daje hrani okus in hkrati deluje kot konzervans, ki izdelek ohranja dlje časa svež. Na učinke soli pa niso imune niti naše mačje prijateljice, saj še posebej suha hrana vsebuje večje količine soli kot bi bilo to potrebno.

Suha hrana v obliki briketov je namenjena uživanju skozi daljše časovno obdobje zato vsebuje večje količine soli, saj jo le-ta ohranja svežo in okusno. V nasprotnem primeru pa mokra hrana vsebuje manj soli saj je namenjena takojšnji porabi.

Mačja hrana naj bi vsebovala vsaj 0,2% natrija in 0,3% klorida glede na suho snov. Problematično pa je dejstvo, da veliko produktov namenjenih prehrani muc vsebuje precej višje količine soli od predpisanih. Po mnenju nutricionistov naj bi muca povprečne velikosti potrebovala 21 mg soli na dan in ne več kot 42 mg dnevno. Žal pa mnogi proizvajalci mačje hrane teh meja ne upoštevajo in tako s hranjenjem na dnevni bazi naši ljubljenčki zaužijejo  večjo količino soli kot jo dejansko potrebujejo.

Sol oziroma natrijev klorid pomaga pri ohranjanju ravnotežja tekočin znotraj in zunaj celic. Hkrati prispeva k prenosu hranilnih snovi v celice in odstranjevanju odpadnih produktov, vzdržuje funkcijo mišic in živcev poleg tega pa ohranja primerno kislinsko-bazično ravnotežje v telesu in je tudi  pomembna sestavina pri tvorbi želodčne kisline.

 

Zastrupitev  s soljo

Nekoč so namizno sol v humani in veterinarski medicini priporočali kot sredstvo za spodbujanje bruhanja. Zaradi nepredvidljivega delovanja in pogostega pojava akutne hipernatriemije je bila ta praksa kasneje ovržena.

Glede na različne vzroke lahko pojav hipernatriemije razdelimo v tri skupine:

  • Hipervolemična hipernatriemija: zaradi povečanega vnosa soli

Zastrupitev s soljo poveča količino natrija v zunajceličnem prostoru. Zaradi porušenega osmotskega ravnovesja celice začno s premikanjem tekočine iz notranjosti v zunanji prostor kar vodi do preobremenitve telesa z vodo. Pri mucah z oslabljenim srčno-žilnim sistemom se tekočina lahko nalaga v pljučih in vodi v nastanek pljučnega edema.

Pri zdravljenju je ključnega pomena znižati koncentracijo natrija. Hipervolemična hipernatriemija se sicer pri živalih z dostopom do pitne vode zelo redko pojavi. V kolikor do tega pride in je muca pri zavesti je potrebno spodbujanje pitja vode v manjših količinah skozi cel dan, dokler ne nadomestimo celotne količine izgubljene vode.

  • Izovolemična hipernatriemija: zaradi vročinske kapi, vročine, dehidracije zaradi pomanjkanja vode

Izovolemična hipernatriemija se pojavi, ko v telesu pride do izgube vode brez izgube elektrolitov. Do tega stanja lahko pripelje izguba vode preko kože ali pljuč v zelo suhem in vročem vremenu. Z zaužitjem primerne količine vode stanje pri mucah tudi hitro in uspešno popravimo.

  • Hipovolemična hipernatriemija: zaradi bruhanja, driske, sladkorne bolezni

Ta oblika se pojavi pri zelo veliki količini izgubljene vode vključno z elektroliti zaradi hudega bruhanja ali driske. Posledica je znižan krvni tlak oziroma hipotenzija.

Pogosti znaki zastrupitve:

  • Napadi
  • Nezmožnost hoje
  • Dehidracija
  • Slepota
  • Izguba apetita

Pomanjkanje soli v prehrani

Ker se večina naših muc prehranjuje s povsod dostopno trgovinsko hrano je pomanjkanje soli v telesu skorajda nemogoče.

Tako kot za delovanje našega telesa, je tudi za življenje muc, sol bistvenega pomena. V kolikor muca nima nobenih zdravstvenih težav, razen uravnotežene prehrane in kakovostne pitne vode, posebno nadziranje vnosa soli ni potrebno.

Anja Šajn

Viri:
www.vetfolio.com
www.iams.com