Brahikefalne pasme so pasme mačk s posebno obliko lobanje. Zaradi kratkih, širokih gobčkov in okrogle oblike glave, imajo specifične anatomske značilnosti, drugačne od mezokefalnih pasem, torej pasem s klasično obliko glave in gobčka.
Ta posebna oblika glave pa je na žalost vzrok za številne omejitve in zdravstvene težave, ki pretijo na takšne mačke, zato v določenih situacijah potrebujejo nekoliko več skrbi. Zaradi kratkega gobčka se brahikefalne mačke hitro pregrejejo, prav tako pa je zanje značilen respiratorni sindrom, ki se kaže v različnih oblikah težav z dihali in anomaljah dihalnih poti, kot je na primer zožen nosni prehod ali mehko nebo. Posledice se kažejo kot oteženo dihanje med igro, smrčanje, znaki dušenja in lovljenja zraka. Skrb za ustrezno telesno težo je pri teh pasmah ključnega pomena, saj bi prekomerna telesna teža še poslabšala naravni položaj in dodatno otežila dihanje ter ogrožala splošno zdravje.
Pri Brahikefalnih pasmah je pogosto vprašljiva tudi varnost anestezije, zaradi česar se je vsem ne-nujnim kirurškim posegom bolje izogibati.
Brahikefalne pasme so pogosto nagnjene tudi k težavam z očmi, s kožo in z zobmi, kar je prav tako posledica pasemske značilnosti. Kadar se odločate za izbiro pasme, je potrebno upoštevati dejstvo, da bodo verjetno tudi stroški za zdravje živali nekoliko višji in obiski veterinarja potrebni pogosteje, kot pri kakšni drugi mački.
Pomembno je, da se novi oziroma bodoči, potencialni lastnik brahikefalne pasme živali, tako mačke kot psa, dobro zaveda posameznih pasemskih značilnosti, ki ob ustrezni skrbi in negi živali nikakor še ne pomenijo nujno tudi resnih težav ali omejitev in zna tudi brez dvoma razlikovati med običajnimi značilnostmi pasme in morebitnim dejanskim poslabšanjem stanja oziroma prvimi resnimi bolezenskimi simptomi.
V nadaljevanju si poglejmo nekaj glavnih, že prej navedenih težav in bolje spoznajmo njihov pomen:
Respiratorna obolenja in ovire pri dihanju
Pri nekaterih mačkah, običajno pri Perzijkah in Himalajkah, se lahko pojavi delna blokada pretoka zraka v zgornjem respiratornem traktu, ki obsega območje nosnic in grla. Nastane predvsem kot posledica stisnjenih ali zoženih dihalnih poti, zaradi pasemskih predispozicij, pa tudi različnih okoljskih dejavnikov kot so stres ali izpostavljenost ekstremnim temperaturam ter nekaterim vrstam sistemskih bolezni. Stanje dihalnih poti pri brahikefalnih pasmah pa se lahko slabša tudi s staranjem živali. Simptomi se kažejo v obliki glasnega dihanja z odprtimi usti, smrčanja, sopenja, splošne nemirnosti živali, pa tudi kot bruhanje in težave pri hranjenju. Žival je videti tudi splošno prizadeta, diagnoza pa se postavi s splošnim pregledom, torej z odkrivanjem mehanskih zapor dihalnih poti ali zmanjšanja pretoka zraka s pomočjo laringoskopije in/ali radiografije. Cilj zdravljenja je živali zagotoviti lažje življenje in vključuje predvsem znižanje oziroma omejitev fizične aktivnosti, preprečevanje debelosti in stresa. Kirurški posegi pridejo v poštev le izjemoma, pri živalih, ki utrpijo hude dihalne stiske.
Prekomerno solzenje
Solzenje je naravni refleks, ki se aktivira, da očisti oko vseh dražečih snovi ali ob draženju, ki se razvije v notranjosti očesa. Solze se v očeh vseh živali nenehno proizvajajo. Z vsakim zapiranjem veke solza steče vzdolž zunanje veke proti smčrku. Solzenje pa je lahko tudi posledica pretirane aktivnosti solznih žlez, ki ni povezana s katerim od virov draženja.
Običajno so solze brezbarvne, lahko pa se obarvajo tudi od rjave do temno rdeče.
Prekomerno solzenje lahko povzroča kronično zabarvanost dlake okoli oči, zaradi prisotnosti pigmentnih snovi prisotnih v solzah. Solze pa vplivajo tudi na zdravje kože na obrazu, saj pretirana vlažnost kože pomeni vir bakterij, ki še poslabšajo draženje in solzenje. Težave s prekomernim solzenjem so torej značilne za mačke, katerih struktura in konkavna oblika obraza ter položaj solzne vrečke pogojujejo prekomerno koagulacijo in prelivanje solza izven solznih žlez.
Gnojna roženica (praske ali raztrganine zrkla)
Gre za posledico poškodbe očesa, za posledico praske ali raztrganine, ki jo brahikefalne mačke, zaradi svojih velikih, izpostavljenih oči, pogosto povzročijo same sebi ali drugim mačkam med igro. Posledica poškodbe pa je okužba, ki lahko brez ustreznega zdravljenja vodi v izgubo vida pri mački.
Okužbo opazimo kot gnojni izcedek iz oči, zlepljene oči in počrnelo zrklo. Nujna je veterinarska oskrba in takojšnja pomoč.
Zdravljenje poteka z antibiotiki in je lahko uspešno, kadar poškodba ni pregloboka, sicer pa je potrebno kirurško zapiranje veke za od 2 do 6 tednov, da se praske in rane lahko v celoti zacelijo. Brazgotina, ki ostane na zrklu pa lahko pusti posledice v obliki obstrukcije vida in nezmožnosti mačke, da lahko uporablja vsa vidna polja in zorne kote.
Kadar so poškodbe težje in zelo globoke, je lahko potrebna tudi kirurška odstranitev zrkla.
Stenoza (zožitev) nosnic
Gre za genetski problem, ki je posledica poligenskega dedovanja, kar pomeni, da gre za skupek okvarjenih genov, ki povzročajo ozke, majhne nosnice pri mačkah. To mački povzroča oteženo dihanje in videti je, da se mačka nenehno bori za pravilno dihanje.
Dihanje je glasno in ji predstavlja dodaten napor, ki lahko v nadaljevanju povzroča tudi deformacije mehkega neba in oblike sapnika. Prizadete mačke so ponavadi tudi neješče, videti so pod stresom in le med igro nekoliko bolj živahne.
Operativni poseg lahko izboljša prehodnost zraka in izboljša kvaliteto življenja mačke.
Dermatitis (gnojna, bakterijska okužba kože)
Predvsem Perzijke so, zaradi pogostega solzenja in posledično nenehne vlažnosti obraza, nagnjene k piodermiji (okužbam kože) v okolici oči in smrčka, saj se bakterije zaradi pomanjkanja kroženja zraka in vlage rade naselijo v kožne gube in votline.
Bolezni kože povzročajo srbenje, vnetja in boleče odprte rane, ki se okužijo in tako postanejo velik problem, ki zahteva veterinarsko intervencijo.
Mačke, ki imajo ohlapno in povešeno kožo s številnimi kožnimi gubami, pa pogosto trpijo tudi za drugo različico dermatitisa, to je dermatitis kožne gube (intertrigo). Nastaja zaradi trenja kožne gube in posledično povzroči razjede na koži, ki se zelo rada še dodatno okuži in ognoji. Težavo prepoznamo po prisotnosti značilnega neprijetnega vonja in gnojnega izcedka iz gube.
Hude oblike dermatitisa pri Perzijskih in Himalajskih mačkah so poznane tudi pod imenom Idiopatski dermatitis obraza (pogosto tudi »umazani obraz«), pri katerem je prizadet večinski del obraza mačke.
Nenormalne pozicije zob (malokuzija)
Gre za nepravilno zobno poravnavo, saj zaradi okrogle oblike mačje glave pride do prenatrpanosti zobnega prostora in posledično prekrivanje zob ter posledično tudi večjo pojavnost paradontalne bolezni. Neredka težava je tudi problematičen ugriz, ki lahko mački otežuje hranjenje, zaradi neustrezne in neenakomerne obrabe zob pa povzroča tudi nastanek granulomov, poškodbe mehkih tkiv zaradi samougrizov in posledično različnih vnetnih procesov v ustni votlini, ki se lahko razširijo tudi na področje jezika in ličnic.
Predugriz
Predugriz je oblika čeljusti in njen položaj glede na čeljustnico. Pri Perzijskih mačkah se šteje predgrizavost za normalno značilnost pasme in po navadi ne zahteva nobene posebne obravnave in sama po sebi tudi ne povzroča posebnih zdravstvenih težav.
Volčje žrelo
Volčje žrelo je odprtina med ustno in nosno votlino, ki se pojavi, ko se tkiva v ustni votlini ne zrastejo pravilno pravilno. Napaka se pojavi ob rojstvu in se lahko kaže tudi kot »zajčja ustnica«, torej spremenjena oblika ustnice ali ustnega neba živali.
Pri Brahikefalnih pasmah je tveganje za prirojeno volčje žrelo 30%.
Težava onemogoča pravilno hranjenje, otežuje požiranje in posledično zavira rast in razvoj živali, lahko pa povzroči tudi nastanek pljučnice (zaradi aspiracije živil), ki je lahko za živali s to napako usodna. Napako je, v kolikor predstavlja nevarnost za življenje živali, mogoče odpraviti z operativnim posegom.
Distocija (težave pri porodu)
Raziskave kažejo, da so brahikefalne pasme znatno bolj podvržene težavam pri porodu in nezmožnosti naravne kotitve, kar je v neposredni povezavi z obliko glave mladička, ki zardi kratkega, potlačenega gobčka ne more enako kot uspešno utirati svoje poti skozi porodni kanal in aktivno sodelovati pri odpiranju medenice matere kot pri mačkah s klinasto obliko glave. Mladiček svojo okroglo glavo pogosto obrne postrani, se zvije v klobčič ali iztegne zadnje tace ob telesu in s tem izgubi svojo pravilno medenično lego ter s tem zavira kotitev. Pogosto je pri teh pasmah potreben carski rez, na kar pa so izkušeni veterinarji največkrat že vnaprej skrbno pripravljeni.
Brahikefalne pasme mačk s svojimi prikupnimi obrazki očarajo marsikoga, vendar pa se mora bodoči lastnik zavedati, da potrebujejo nekoliko drugačno skrb in nego od mačk z običajno obliko obraza. Zlasti se priporoča izogibanje izpostavljanju visokim temperaturam, saj te po navadi še otežujejo dihanje in prekomerni fizični aktivnosti ter skrb za ustrezno telesno težo. Potrebna je tudi redna in dosledna nega obraza, ki vključuje čiščenje obraznih gub, za preprečevanje nastanka infekcij. Z izbiro dobrega, preverjenega rejca pa poskrbite tudi za to, da se izognete prirojenim genetskim napakam.
Nekaj dodatne skrbi, ki jo zahteva življenje z brahikefalno mačko pa vam bo prikupna kosmatinka povrnila z izobiljem ljubezni in prijetnim temperamentom, po katerem so te pasme znane.
Maja Kalaš
Viri: www.worldofdani.com
www.pets4homes.co.uk
