Ko se naša mačka praska, je nemirna, ima pordelo kožo s krastami, ali na njej celo najdemo drobne iztrebke, je zelo verjetno, da ima bolhe. Te nikakor niso vezane le na toplejše mesece, ampak zaradi svoje prilagodljivosti in bioloških značilnosti na živalih vztrajajo kar vse leto. Bolhe niso le zoprna nadloga, saj lahko prenašajo tudi številne bolezni, zato je potrebno naše ljubljenke pred njimi zaščititi.
Bolhe so brezkrile žuželke, ki se hranijo s krvjo. Prisotne so vse leto in so stalni paraziti na naših živalih.
Ena bolha, ki jo vidimo na živali, pomeni, da jih je v našem bivališču tisočkrat več. Bolha na živali je le kot vrh ledene gore. Večina bolh, kar 95 odstotkov, je namreč v okolici živali (torej v preprogah, špranjah na tleh, na ležišču, pohištvu …). Tam najdemo razvojne oblike bolh, ki so tako odporne na čiščenje, razkuževanje in sesanje, da se jih le težko znebimo. Ko se iz razvojnih oblik spet izležejo mlade bolhe, poiščejo našo kosmato prijateljico (tudi če smo na njej odpravili odrasle bolhe) in začarani krog je sklenjen.
Okužba z bolhami
Živali se bolh ne »nalezejo« od drugih mačk, ali pa le izjemoma, ampak se z njimi okužijo iz okolice (doma, na sprehodu, vrtu …). Bolhe namreč prav nerade zapustijo žival, ki jo zajedajo.
Razvoj bolh
Razvoj teh krvosesih žuželk poteka v več stopnjah. Jajčeca le približno dve uri ostanejo na živali, nato pa odpadejo na tla. V 2 do 5 dneh se izvalijo ličinke, ki so pravzaprav najbolj občutljiva razvojna stopnja, saj so občutljive na svetlobo in izsušitev. Ličinke se lahko premikajo pod pohištvom in na preprogah ter se hranijo z odmrlo kožo, iztrebki bolh in celo jajčeci trakulj. Ličinke se po 7 do 14 dneh levijo v lepljive bube. Te so v nasprotju z ličinkami najodpornejša razvojna stopnja, pravi zbiralnik bolh, in so odporne na toploto, izsušitev, vlago in drugo. Bube lahko dolgo časa povsem mirujejo, potem pa se ob prisotnosti gostitelja skoraj naenkrat spremenijo v odrasle živali. Glede na omenjen različen čas mirovanja se bube po 5 do 150 dneh spremenijo v odrasle živali. Celoten razvoj bolh tako traja od 12 do 180 dni, v povprečju pa od 21 od 28 dni.
Bolhe prenašajo bolezni
Bolhe prenašajo nekaj povzročiteljev bolezni, recimo Bartonello, rikecije, trakulje, ki se lahko prenesejo tudi na ljudi in druge.
Bartoneloza ali bolezen mačje praske (Cat Scratch Disease) je bolezen, ki jo med mačkami prenašajo bolhe. Okužene mačke (kar 20–60 odstotkov jih je seropozitivnih na povzročitelja bolezni, med mačkami se povzročitelj širi prav z bolhami) pogosto ne kažejo nobenih kliničnih znakov, lahko pa se pri njih pogosteje pojavljajo stomatitisi in obolenja sečil. Pri ljudeh se bolezen pojavi po praski ali ugrizu mačke. Nekateri so celo mnenja, da je mačja praska strupena, vendar ni čisto tako. (((ZANAROCNIKE)))
Povzročitelj Bartonella henselae je v iztrebkih bolh. Ker se bolhave mačke praskajo in ližejo, pridejo kremplji in jezik (slina) prav enostavno v stik z bolšjimi iztrebki, ki so na mačji koži in dlaki. Ko nas mačka opraska ali ugrizne, pa brez težav pridejo v poškodovano kožo. Morda se lahko na ljudi prenese tudi direktno, s piki bolh. Običajno pri ljudeh poteka blago, najpogostejša pa je pri otrocih. Ker je podobna mnogim boleznim, je velikokrat nediagnosticirana. Na mestu vnosa povzročitelja v telo se pojavi oteklina, ki je videti kot pik komarja ali ose. Čez nekaj dni se pojavi oteklina bezgavk, najpogosteje v podpazduhi, na vratu in v dimljah. Oteklina je lahko zelo velika, običajno so bezgavke tudi tople in boleče, iz njih se lahko cedi tudi gnoj. Približno pri polovici okuženih se pojavijo tudi sistemski znaki okužbe: povišana telesna temperatura, utrujenost, oslabelost, izguba apetita, nočno potenje, glavobol, bolečine v trebuhu in vnetje žrela. Redko pa se pojavijo netipični zapleti bolezni – vnetje srčne mišice, mrežnice, oči, jeter, sklepov, pljuč ali možganov. Zdravljenje poteka z antibiotiki in je večinoma uspešno. Seveda pa je najpomembnejše preprečevanje bolezni – preprečevanje bolh pri naših mačkah.
Bolhe so tudi povzročitelj ene najpogostejših bolezni kože pri naših ljubljencih – z ugrizom bolhe povzročen alergijski dermatitis (FAD – Flea Allergy Dermatitis) oziroma preobčutljivost na ugriz bolhe. Živali se alergično odzovejo na alergene proteine v slini bolh.
Navadno je bolezen, kljub temu da je zelo pogosta med vsemi oblikami alergijskih dermatitisov, nediagnosticirana, ali pa zaradi podobnosti z drugimi kožnimi obolenji ni zdravljen pravi vzrok.
Klinični znaki so lahko različni in so odvisni od števila ugrizov bolh, trajanja bolezni, prisotnosti drugih kožnih bolezni, stopnje preobčutljivosti živali in morebitnega trenutnega zdravljenja. Spremembe na koži so najbolj očitne na hrbtu, vratu in glavi, kjer lahko tudi vidno izpada dlaka. Na koži opazimo goste drobne rdeče pikice, ekcem, ki so znak sistemske alergične reakcije. Pojavijo se tudi mehurčki in izpuščaji, ki pogosto postanejo krastavi. Nastanejo lahko večja področja brez dlake, ker je koža pogosto močno srbeča, pa se mačke lahko močno praskajo, ližejo in grizejo, kar še dodatno poslabša stanje kože in omogoči sekundarne okužbe.
Ker je tudi potek bolezni odvisen od števila bolšjih ugrizov, je izjemno pomembno, ne le odpravljanje bolh na živali, temveč tudi zmanjševanje njihovega števila v okolici živali. Dejstvo je, da pozimi ostane več kot 20 odstotkov mačk stalno okuženih z bolhami in vedno znova ustvarjajo z bolhami okužena področja, zato nikoli, niti v hladnejših mesecih, ne smemo pozabiti na preventivo bolh.
Preprečevanje bolhavosti
Žival, ki ji bomo odpravili bolhe, obenem pa ne bomo preprečili tudi razvoja bolh v okolici, se bo ponovno okužila. Zato jo pred bolhami moramo zaščititi s sredstvom, ki ne le ubija odrasle bolhe, temveč tudi ustavi razvojni ciklus bolh. Tako v eni potezi ubijemo bolhe in preprečimo izleganje in razvoj jajčec ter razvoj ličink in bub – velika prednost, saj posledično uporaba drugih insekticidov v okolici ni potrebna. Učinkovina fipronil deluje na odrasle bolhe in jih ubije v nekaj urah po nanosu, učinkovina S-metopren pa zavre razvoj bolh na vseh stopnjah. Obe učinkovini sta, za razliko od drugih pripravkov, varni za uporabo pri mačkah, saj ne prehajata prek kože v telo in ne delujeta sistemsko, temveč se enakomerno razporedita po vsem telesu in se shranita v dlačnih mešičkih ter dolgotrajno delujeta s sproščanjem ob normalnem oljenju dlake. Ne moreta se sprati z vodo ali s šamponom.
Najpomembneje je, da sredstva za zaščito pred paraziti uporabljamo redno, vsak mesec, saj le tako lahko zagotovimo popolno zaščito svojih živali pred nadležnimi bolhami in boleznimi, ki jih prenašajo, zaščitimo pa tudi sebe in svojo okolico.
Maja Stopar, dr. vet. med.
Objavljeno v drugi številki revije Mucek
