Staranje je naravni proces v življenju vsakega organizma. Kljub temu ga mnogi napačno enačijo z boleznijo. Stranje je pravzaprav skupek fizičnih in psihičnih oziroma vedenjskih sprememb, ki se začnejo pojavljati, ko žival doseže zanjo določeno starostno mejo.
Vsak ljubljenček se enkrat postara. Če se ta predeča kepa, ki se mota okoli vaših nog, bliža starosti sedmih let, bodite pozornejši. Življenjska doba notranježivečih mačk se viša, saj jim danes nudimo vse potrebno za doseganje visoke starosti. Zato je dobro, da smo kot lastniki mačk ozaveščeni o najpogostejših zdravstvenih težavah, ki jim pretijo v zrelejših letih. V spodnjih vrsticah so predstavljene nekatere težave, ki lahko prizadenejo vašo mačko, vendar ti podatki niso tako zanesljivi kot obisk veterinarja, zato je ta ob kakršnihkoli težavah nujno potreben, hkrati pa tudi edini zanesljiv vir diagnoze.
Kaj se dogaja z mačko, ko se postara?
S starostjo pri mačkah slabi tudi njihov imunski sistem. S tem je posledično obramba organizma pred različnimi virusi, bakterijami in drugimi paraziti slabša. Zaradi slabšega imunskega sistema pa se pojavijo tudi druge kronične bolezni.
Spremembe prehranjevanja in pitja
Veliko mačk ima težave z zobovjem in ustno votlino. Med dejavniki, ki vodijo do razvoja zobnih obolenj pri mačkah, so starost, njihov način prehranjevanja in raznolikost zaužite hrane. Nekateri kot možen dejavnik navajajo tudi genetsko predispozicijo, druge (nalezljive) bolezni, ki jih ima mačka, ter seveda preteklo skrb za zdravljenje težav zobne votline. Ko je zobna sklenina v slabšem stanju, to lahko vodi do možnega nastanka kariesa. Dlesni se lahko začnejo tanjšati, kar pa vodi do raznih vnetij, za kar je lahko vzrok prekomerno kopičenje zobnega kamna in zobnih oblog, ki so posledica bakterij v ustni votlini. V takšnih primerih lahko opazimo, da mačka težje in manj jé, saj je to zanjo boleče. Težave se pojavijo predvsem pri uživanju trde hrane, kot so mačji briketi, posledično pa mačka začne izgubljati težo. Če ji ne omogočimo ustrezne strokovne pomoči, lahko njeno slabo prehranjevanje vpliva tudi na druge dele telesa in organe, saj z raznoliko prehrano ne pridobi ustreznih snovi. Težave z zobovjem in ustno votlino lahko delno olajšamo ali preprečimo, če za mačko izbiramo ustrezno hrano, ji redno pregledujemo zobovje in občasno preventivno obiščemo veterinarja. Pomagalo pa naj bi tudi nežno ščetkanje zob, če nam mačka to dovoli. Drugi od mnogih možnih razlogov, zakaj mačka manj jé, je lahko v povezavi z izgubo voha, saj ji hrana preprosto ne diši več. Izguba voha je pogosta težava starejših mačk, tako kot sta s starostjo povezana tudi poslabšanje sluha in vida.
Stare mačke so nagnjene tudi k večji izgubi vode oziroma telesnih tekočin, kar lahko pripelje do dehidracije. Ta lahko nastopi tudi zaradi izčrpanosti, stresa ali pa poslabšanega delovanja nekaterih organov. Mački pomagamo tako, da ji še pogosteje menjamo vodo, z vlaženjem gobčka pa jo spodbujamo k pitju tekočine.
(((ZANAROCNIKE)))
Težave s kremplji
S starostjo se mačka manj giblje, pleza in igra, zato si tudi manj brusi kremplje. Ti zato postajajo predolgi in predebeli. Mački moramo zato redno sami pregledovati kremplje in jih po potrebi krajšati v skladu z navodili veterinarja.
Artritis
Je obolenje oziroma vnetje sklepov ter pogosta posledica obrabe sklepnega hrustanca. Za mačke je to boleča izkušnja, zato starejšim bolečine pogosto lajšamo s protibolečinskimi sredstvi. Mačke so po naravi fizično aktivne živali. Zaradi artritisa postanejo manj gibljive, zato jim moramo pomagati in jim lajšati napor pri nekaterih telesnih dejavnostih. To lahko storimo z nameščanjem dodatnih predmetov, ki jim olajšajo nepotrebno skakanje ter visoko plezanje.
Težave in odpoved ledvic pri mačkah
Odpoved ledvic je kronična bolezen nekaterih starejših mačk. Lahko je posledica različnih dejavnikov: zastrupitve, neustrezne prehrane, raka ali genske prirojene bolezni, kot je na primer PKD (Polycystic kidney disease – policistična bolezen ledvic), ki je najpogostejša pri perzijskih mačkah in njim sorodnim pasmam. Med pogostimi znaki okvare ledvic so pogostejše uriniranje in pitje, izguba telesne teže in teka, lahko pa tudi bruhanje, dehidracija in drugi. Če pri mački opazimo prej opisane znake, jo moramo takoj odpeljati k veterinarju. Ta bo postavil ustrezno diagnozo ter predpisal zdravljenje. To pogosto vključuje tudi različne prehranske diete.
Med boleznimi, ki lahko doletijo vašo mačko v starosti, sta tudi hipertiroidizem in sladkorna bolezen –mačji diabetes mellitus. Pri prvi se pojavi povečano delovanje ščitnice, kar povzroči težave s srcem, zvišan krvni tlak, večjo žejo ter hujšanje. Sladkorna bolezen ali mačji diabetes mellitus pa je vse pogostejša bolezen, ki prizadene mačke vseh starosti. Pogosteje se pojavlja pri starejših in prekomerno rejenih mačkah. Bolezen napreduje postopoma. Nekateri od prvih simptomov vključujejo izgubo teže, povečan tek, žejo ter pogostejše uriniranje. Pozneje ti simptomi napredujejo v hujše, kot so vonj po acetonu v zadahu, težko dihanje, bruhanje, lahko pa nastopi tudi diabetična koma. Ob morebitnih sumih in opaženih simptomih moramo nemudoma obiskati veterinarja. Ta bo ob zgodnjem odkritju bolezni primerno ukrepal in izbral ustrezno zdravljenje.
Res je, da imajo starejše mačke lahko veliko zdravstvenih težav. Vendar pa se jim lahko z nestresnim okoljem za svojega ljubljenčka, rednimi preventivnimi obiski veterinarja in pozornim spremljanjem obnašanja mačke izognemo oziroma jih odkrijemo zgodaj. S primernim zdravljenjem, prehranjevanjem in nego olajšamo obdobje starosti svoje ljubljenke.
Anja Erbežnik
Viri: www.fd-ljubljana.si/negaostarelemacke.pdf
www.macjahisa-vet.si/clanek.php?id=33
www.vet.cornell.edu/FHC/health_resources/SeniorCats.cfm
Objavljeno v deveti številki revije Mucek
