Bi se tudi vi pridružili društvu?

Društvo za pomoč živalim Južne Primorske MAČKON deluje od leta 2010. Ustanovili so ga skupina prostovoljk in prostovoljcev z namenom, da bolj organizirano pristopijo k reševanju problematike zapuščenih ter zavrženih živali in da prispevajo k večji blaginji le-teh na njihovem območju. Trenutno iščejo prostovoljce tudi v prvi reviji za mačke v Sloveniji.

Kot smo pisali v Mucku, tudi pri društvu Mačkon poudarjajo pomen in nujnost sterilizacije in kastracije, saj samo na ta način lahko zmanjšamo število nezaželenih, zavrženih in brezdomnih mačk. Kljub temu da se društva in posamezniki že vrsto let trudijo na tem področju, opažajo, da je še vedno veliko število lastnikov, ki svojih živali ne sterilizira oziroma kastrira, zato se le-te nekontrolirano in neovirano prosto gibljejo in razmnožujejo. Kot razlog takega neodgovornega početja nekateri navajajo previsoke veterinarske stroške, drugi zatrjujejo, da bodo za mladičke vedno našli domove, tretji o teh posegih nočejo niti slišati in nezaželene mladiče še dalje utapljajo, ali se jih na kakšne druge, krute načine znebijo. Tudi breje samice se tako znajdejo v gozdovih, na cesti, tiste, bolj »srečne«, pa nevestini lastniki odložijo pri kakšnem hotelskem kompleksu, češ, saj bodo že našle pot do kakšne kuhinje. Kaj to pomeni za mačko, navajeno toplega prostora, redne prehrane, domačega okolja, si lahko samo predstavljamo. To je šok, vsakodnevni stres iskanja hrane in zavetja za bližajočo se kotitev.

Veliko je tudi primerov, ko nekastrirane samce v času gonitve marsikateri lastnik enostavno spusti na prosto, ker ne prenaša več njihovega tuljenja in markiranja. In tako se takšni samci znajdejo na ulici in se za naklonjenost samic še pretepajo z drugimi samci, kar pripelje tudi do prenašanja virusnih bolezni med mačkami (prek ugrizov in poškodb). Da ne govorimo o tem, koliko jih konča pod kolesi avtomobilov.

Na tem mestu bi še posebej opozorili na nujnost doslednejšega in učinkovitejšega sankcioniranja neodgovornih lastnikov, ki za svoje živali ne poskrbijo tako, kot bi morali.

Kar se tiče problematike prostoživečih mačk, naj omenimo še dejstvo, da na Obali še vedno nimamo zavetišča za mačke. S strani obalnih občin so sicer vsako leto predvidena sredstva za sterilizacijo oziroma kastracijo ter evtanazijo bolnih in poškodovanih živali. Nenehno se srečujejo s problemom pomanjkanja prostorskih kapacitet, ko gre, bodisi za zdravljenje živali ali sterilizirane oziroma kastrirane živali, ali pa preprosto takrat, ko naletijo na izgubljeno oziroma zavrženo mačko.

Kaj pravzaprav pomeni hraniti mačke na določeni lokaciji? Veliko ljudi namreč zmotno misli oziroma jih imajo za nekakšne »krivce« novih in novih legel, saj po neki njihovi poenostavljeni logiki razmišljajo, da če jih ne bi hranili, jih pač ne bi bilo. Oni v stradanju živali prav gotovo ne vidijo nobenega smisla, še manj rešitve, saj imamo prav s hranjenjem pod nadzorom prostoživeče mačke na določenem območju, lažji je tudi odlov, spremljanje njihovega zdravstvenega stanja in tudi prej lahko prepoznamo nove mačke, če zaidejo na to lokacijo, ali jih morebiti kdo »odloži«. Zato so še toliko bolj veseli vsakega prostovoljca oziroma novega člana, ki je pripravljen nameniti del svojega prostega časa za pomoč živalim ter bi deloval v skladu z našimi usmeritvami in s cilji.

Ker prihaja sezona mladičev, bi v tem trenutku še najbolj potrebovali prostovoljce, ki so pripravljeni ponuditi vsaj začasno namestitev, vse, dokler ne najdemo stalnih skrbnikov oziroma posvojiteljev. Hvaležni in veseli smo pravzaprav vsake pomoči v obliki mačje hrane, peska, ampul proti zajedavcem ter seveda prostovoljnih prispevkov.

Naj povemo, da so za zdaj najbolj dejavni v Ankaranu, Kopru, Luciji oziroma Portorožu. Ulovili in sterilizirali oziroma kastrirali so res že veliko število prostoživečih mačk ter jim našli nove domove in odgovorne lastnike. Člani hranijo kar nekaj večjih kolonij mačk, seveda pa je veliko še nerešenih. K reševanju te problematike bi pravzaprav morali pristopiti vsi, tako posamezniki kot preostala društva, tudi hoteli, kampi in podjetja, ki imajo v lasti večje hale in skladišča, kjer se po navadi zadržujejo kolonije mačk. Problematiko se dá reševati na human način, le malo volje in potrpljenja je potrebno ter čim manj nasilja in nestrpnosti, menijo v Mačkonu.

 

 

Objavljeno v prvi številki revije Mucek