Oglejmo si seznam lastnosti, ki jih lahko pripišemo
povprečni mački. Rada se igra in crklja, veliko spi. In – ne mara ali pa se celo boji vode. Slednje danes velja za splošno veljavno dejstvo. V primerjavi s psi se nam podoba mačke, ki komaj čaka, da lahko veselo začofota v morju ali bazenu, zdi vse prej kot nekaj običajnega. V resnici pa imajo tudi mačke precej različno mnenje o namakanju svojih tačk.
Kot ponavadi se moramo pri dešifriranju mačjega vedenja najprej ozreti k njihovim koreninam – divjim mačkam. Te lahko po njihovem odnosu do vode razvrstimo v dve skupini, pri čemer veliko vlogo igra njihovo življenjsko okolje. Mačke iz toplejših krajev, kot so na primer levi, tigri ali jaguarji, so dobri plavalci, vodo imajo rade in se v njej hladijo. Mačke iz hladnejših okolij, kot so risi ali snežni leopardi, pa se vodi izogibajo. Če bi se njihov kožuh zmočil, jih ne bi več mogel greti.
Sedaj pa razmislimo, v kakšnih situacijah se z vodo srečujejo naše ljubljenke. Te so občasno deležne bolj ali manj prisiljene kopeli, zunanje muce pa gotovo kdaj nepripravljene ujame dež. Žal so srečanja z vodo tudi manj prijazna in ustrezna – nepoučeni skrbniki kot vzgojno metodo uporabljajo škropljenje z vodo. Na tem mestu se lahko vprašamo – od kod pravzaprav izvira odpor naših mačk do vode? Znanstveniki so prišli do ugotovitve, da je glavni razlog za odnos naših mačk do vode prav vedenje nas – mačjih skrbnikov. In to od nekdaj! Že od udomačitve so lastniki mačke ščitili pred vodo, saj so v njih mnogokrat prežale različne nevarnosti, na primer krokodili. Mačke so zato imele omejene izkušnje z vodo, posledično pa niso bile primorane k navajanju nanjo ali soočanju z njo.
K sreči mačk ni potrebno velikokrat okopati, saj za to poskrbijo same. Ko pa se njihov kožušček v celoti zmoči z vodo, bo dlaka postala težka in mačko bo zeblo. To bo omejilo tudi njeno okretnost in povečalo občutek ranljivosti. Po vrhu vsega pa je bila kopel tudi naša odločitev in ne njihova! S tem jim je onemogočena presoja o tem, ali je situacija varna ali ne. Zaradi vseh teh razlogov bo veliko večino mačk težko prepričati v to, da je kopanje nekaj prijetnega in koristnega.
Kot ponavadi, lahko tudi v tem primeru poiščemo izjeme. Obstajajo določene pasme, ki se upirajo splošnemu načelu in vodo naravnost obožujejo. To so na primer turška van mačka, angora mačka, bengalka, savanah, abesinka, norveška gozdna mačka, maine coon, manx, ameriška in japonska bobtail mačka.
Vseeno pa bo radovednost premamila marsikatero muco, da pomoči svojo tačko v umivalnik ali se poigra z ostankom vode v skledici za pitje. Akvarij bo zelo verjetno velika zanimivost, pri čemer moramo biti še posebej pazljivi glede varnosti. Tudi opazovanje otrok, ki se med kopanjem igrajo z mehurčki, jim bo nadvse zanimivo. Nekatere bodo morda pod tekočo vodo pomolile kar celo glavo!
Mačke imajo zelo različne osebnosti. Tako se tudi odnos do vode lahko od muce do muce zelo razlikuje. Ključ do zmanjševanja strahu in odpora do vode je postopno navajanje, s katerim začnemo že pri mladičku. Na ta način lahko še tako trmoglavo muco prepričamo, da je voda lahko nekaj zelo zabavnega in prijetnega.
Urša Lesar
Viri:
www.animalplanet.com
www.pethealthnetwork.com
www.petful.com
www.pet360.com
www.cathealth.com
