Kakšno bi bilo življenje, če bi zgolj zaupali sebi in nebi poslušali drugih. Da bi preizkušali nove stvari brez strahu. Premagali bi sami sebe in odkrili nekaj neverjetnega. Takemu razmišljanju in pogumu bi zavidali vsi. Spoznajmo zgodbo mucka Anakina.
Anakin je bil prostoživeči muc. Divjina ga je naredila nezaupljivega do ljudi. Vendar pa zaupljivost ni bila edina lastnost našega mačjega junaka … Kot vsi prostoživeči muci je tudi Anakin vsakodnevno hodil na kraje, kjer se bo lahko najedel. S svojo posebnostjo je hitro privabil pozornost Carri. »Mucek, ki je ima zgolj dve sprednji tački, res ne more ostati neopažen,« pove Carri. Carri je bila odločena, da ujame »mačjega posebneža«. Prvih nekaj poizkusov je bilo neuspešnih. V maju pa je Carri opazila Anakina ujetega v grmovju, nemudoma mu je pomagala. Sprejela ga je v svoj dom. Čez noč se je Anakin iz divjega mucka prelevil v pravega hišnega mucka.
Ko je Anakin odšel na prvi pregled k veterinarju je le ta dejal: “nikoli še nisem videl česa podobnega”. Anakin se je rodil brez medenice zadnjih nog, za nas je to nekaj nenavadnega. Anakin pa je to dojel kot nekaj čisto običajnega in se naučil hoditi zgolj po dveh. Tudi plazenje po mačjih drevesih mu ne predstavlja prav nobenih ovir. Anakin uživa svoje mačje življenje in se ne obremenjuje s svojo drugačnostjo.
Naš mačji junak naj nam bo vsem v vzor. Nauči naj nas, da si ne postavljamo ovir, ampak naj poskusimo in se prepustimo toku življenja. Poglejte si prikupnega Anakina in uživajte v videu.
Lidija Puš
