Mačja levkoza je bolezen, ki je predvsem v zadnjem času v porastu, zato je prav, da vemo,
kako si z mačko, ki je zbolela z levkozo, deliti vsakdan.
Do prenosa bolezni največkrat pride na neposreden način, po navadi s telesnimi izločki, kot je slina. Lahko pa tudi posredno, preko posodic, posteljic, igrač … Poleg tega pa se lahko zarodki okužijo tudi transplacentarno, preko posteljice, že v maternici, še pogosteje pa preko sesanja mleka okužene matere. Bolezen je nevarna predvsem za necepljene mačke, ne glede na starost. Virus prizadene limfno tkivo (obrambne celice) in celice kostnega mozga, oslabi imunski (obrambni) sistem in povzroča nezadostno odpornost organizma. Zaradi tega se organizem mačke ni sposoben boriti proti različnim infekcijam.
Kako skrbeti za mačko, ki je obolela za mačjo levkozo?
Kadar smo lastnik mačke, ki je obolela z mačjo levkozo, se moramo prilagoditi tudi določenim pogojem. Takšne mačke predvsem ne smejo bivati kot zunaj živeče mačke. Obvezno je, da bivajo v stanovanju, saj tako obolele živali ne izpostavljamo okolici, s tem pa preprečimo tudi širjenje okužbe na druge mačke v okolici. Seveda lahko biva v našem stanovanju več mačk, katere so okužene z mačjo levkozo. Ne smemo pa imeti združenih v istem prostoru mačk, ki so obolele z levkozo in zdravih, saj se bolezen zelo hitro širi tudi na zdrave mačke.
Potrebno oziroma priporočljivo jih je tudi kastrirati/sterilizirati tako, da bolezni ne širijo, saj se lahko virus prenaša tudi s semensko tekočino.
Paziti moramo na mačjo prehrano
Paziti moramo še na prehrano obolele mačke, le-ta mora namreč biti uravnotežena. Za dvig odpornosti lahko dodajamo tudi kakšne dodatke, kot so minerali in vitamini. Izogibati se moramo nekuhani hrani, kot so surova jajca in meso ter nepasterizirani mlečni izdelki. Če hrana ni toplotno obdelana, obstaja možnost, da vsebuje parazite ali druge povzročitelje bolezni, ki se prenašajo s hrano. Mačke, ki so obolele za levkozo, imajo oslabljen imunski sistem, zato bi lahko z vnosom različnih mikroogranizmov in parazitov še dodatno povečali tveganje za resno poslabšanje imunskega sistema.
Seveda so za takšno mucko obvezni tudi redni pregledi pri veterinarju, priporočajo se vsaj enkrat na šest mesecev. Veterinar na teh pregledih naredi splošni pregled, pri čemer je posebej pozoren na kožo, oči, dlesni ter limfne vozle. Lahko se opravi tudi kompleten pregled krvi in urina. Za lastnike je priporočljivo tudi beleženje telesne teže živali, saj je po navadi ravno izguba teže prvi znak poslabšanja bolezni. Prav tako moramo biti pozorni na ostale znake, ki bi kazali na kakšno poslabšanje splošnega stanja živali.
Mačja levkoza je žal neozdravljiva
Življenjska doba mačke, obolele za levkozo, je povsem različna od mačke do mačke. Z ustrezno oskrbo ter nego, lahko v idealnih razmerah okužena mačka živi več mesecev in celo let. Mačja levkoza je žal neozdravljiva bolezen in zanjo ni predpisanega specifičnega zdravljenja. Zdravimo jo lahko samo simptomatsko ter sekundarne okužbe.
Za virus, ki povzroča mačjo levkozo, je značilno, da v okolju preživi samo nekaj ur. Velikokrat pa so te mačke okužene še z drugimi povzročitelji bolezni pri mačkah. Zato je potrebno, preden v stanovanje, v katerem smo prej imeli mačko obolelo z levkozo, naselimo novo zdravo mačko, temeljito razkužiti in očistiti celotno stanovanje, prav tako pa je priporočljivo zamenjati tudi posodice, igrače, mačje stranišče in drugo opremo.
In sedaj še najpomembnejše dejstvo – virus mačje levkoze oziroma FeLV ni zoonoza, kar pomeni da ne povzroča obolenja pri ljudeh, saj je virus vrstno specifičen in se širi samo med mačkami.
Nina Heričko
Viri:
